ZDA in Rusija bosta okrepili sodelovanje na tehnični ravni za lažje preverjanje, kdo v Siriji krši februarski dogovor o premirju. To sta po včerajšnjem srečanju mednarodne skupine za podporo Siriji (ISSG) na Dunaju zagotovila zunanja ministra obeh držav John Kerry in Sergej Lavrov, medtem ko je posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura zgolj izrazil upanje, da se bodo mirovni pogovori med režimom in glavnim opozicijskim visokim pogajalskim odborom (NHC) znova nadaljevali konec tega meseca. Dodal je, da glede tega niso dosegli nobenega dogovora, da pa z nadaljevanjem pogajanj ne smejo predolgo odlašati. NHC je pogajalsko mizo zapustil prejšnji mesec po srditih spopadih v Alepu in režimskem oviranju dostave humanitarne pomoči na nekatera območja, ki so jih obkolile vladne sile. Odbor še vedno vztraja, da pogajanj ne bodo nadaljevali, dokler se humanitarni položaj ne bo izboljšal, glavni opozicijski pogajalec Asad al Zubi pa je že pred dunajskim srečanjem podvomil, da bi pri tem lahko dosegli kakšen napredek. »Ne verjamem, da bodo kaj dosegli, če pa bodo, to ne bo dovolj za sirsko ljudstvo,« je dejal in dodal, da so se že navadili na dejstvo, da ruski in ameriški zunanji minister peljeta svet v neznano smer in delujeta proti njim, ne pa zanje.
Pritisk na kršitelje premirja
De Mistura si sicer prizadeva, da bi s pogajanji ujel rok za oblikovanje tranzicijske oblasti v Siriji, ki naj bi v poldrugem letu državo privedla do splošnih volitev. Varnostni svet ZN ga je decembra lani določil za 1. avgust, Kerry pa je včeraj na Dunaju menil, da bi ga bilo mogoče spoštovati, če se bodo zagotovili pogoji za nadaljevanje ženevskih pogajanj. V kolikšni meri lahko to zagotovi grožnja vpletenim v sirsko krizo, z izjemo Islamske države in fronte Al Nusra, ki sta iz dogovora o premirju od vsega začetka izključeni, da jim bodo v primeru kršitev premirja odrekli vsakršno podporo, ni jasno. Dejstvo je namreč, da imajo same udeleženke dunajskega sestanka različen odnos do posameznih akterjev v konfliktu. Najbolj je očiten razkol med Rusijo in Iranom na eni strani ter zahodom in sirskimi sosedami na drugi glede usode predsednika Bašarja al Asada – glede tega tudi na včerajšnjem sestanku ni bilo nobene novosti. Svoje (različne) »favorite« v sirskem kaosu pa imajo tudi Turčija, Savdska Arabija in druge države.
Navzkrižni interesi
Savdski zunanji minister Abdel al Džubeir se je tako včeraj v nasprotju s preostalimi udeleženci odkrito zavzel za »načrt B«, ki bi ga že davno morali začeti izvajati. Pri tem je Asadu očital, da onemogoča vse poskuse vzpostavitve premirja v državi, zato bi morali po njegovem mnenju okrepiti vojaško pomoč opoziciji. Svojevrstno soliranje je včeraj v Carigradu napovedal tudi turški predsednik Tayyip Erdogan. Zaradi spopadov pri obmejnem Kilisu, kjer granate padajo tudi na turška tla, je dejal, da se bodo problema lotili sami, če ne bo rešen s skupnimi močmi. Ankara že dlje časa od mednarodne skupnosti zahteva, da obmejno območje razglasi za varno cono, kar praktično pomeni, da bi moral varnostni svet razglasiti vsaj območje s prepovedjo letenja nad njim. Za kaj takega v njem še zdaleč ni soglasja, a to hkrati pomeni, da je tudi obljuba o mogoči letalski humanitarni pomoči v Siriji bolj prazna.
