Četudi je država Polzeli že odobrila državno pomoč, se je odločila, da ji bo ponovno priskočila na pomoč s finančno injekcijo. Natančneje, proizvajalki nogavic bo predvidoma odobrila poroštvo za najem posojila v višini 800.000 evrov z dvoletnim odlogom odplačila glavnice, hkrati pa podaljšala že leta 2014 dano poroštvo za najem polmilijonskega posojila za obdobje sedmih let. Vse podrobnosti so že usklajene, tako da je potrebno le še formalno soglasje vlade. Sanacijo Polzele naj bi po naših informacijah včeraj obravnavali tudi člani nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH).
V okviru postopka prisilne poravnave, zaključenega na začetku lanskega leta, je država v lastniški kapital Polzele že spremenila dobrih 923.000 evrov. Od tega zneska so kratkoročna posojila predstavljala pol milijona evrov, 322.000 neplačani davki na dodano vrednost, 91.000 evrov pa je izhajalo iz naslova unovčenega jamstva iz danega posojila po zakonu o jamstveni shemi. Na podlagi pravil »de minimis« pa je Polzela konec lanskega leta prejela še 190.000 evrov subvencij.
Ker ne bo imela vpliva na konkurenco na evropskem trgu nogavic, je evropska komisija z državno pomočjo Polzeli pred dnevi soglašala. Tržišče, na katerem deluje Polzela, je izjemno konkurenčno, pri čemer si na njem konkurirajo družbe s cenejšimi materiali in nižjo kakovostjo. Na podlagi zastavljenih ciljev pa se namerava Polzela usmeriti v donosnejše programe z višjo dodano vrednostjo, v nišne programe, na primer medicinskega, krepitev lastne blagovne znamke in na nove trge. Zaradi nizkih cen namerava družba na slovenskem trgu omejiti sodelovanje s trgovskimi verigami Mercator, Spar in Tuš ter zviševati prodajo prek lastnih in franšiznih prodajaln.
Poleg državne pomoči še odkup terjatev
Za rešitev finančnih težav 800.000 dodatnega posojila še zdaleč ne bo zadostovalo. Konec lanskega leta je namreč imela Polzela 2,5 milijona evrov negativnega kapitala. Zato namerava Slovenski državni holding od Bank of America Merrill Lynch (BAMLI), ki je lani od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kupil terjatve, in komercialnih bank v državni lasti odkupiti terjatve in jih nato pretvoriti v osnovni kapital Polzele, o čemer smo že poročali. Od okrog 4,5 milijona evrov finančnih obveznosti naj bi jih SDH odkupil za 3,2 milijona terjatev, smo izvedeli neuradno. Eden od ukrepov sanacijskega načrta je tudi brezplačni prenos lastništva Polzele z DUTB na SDH. S to potezo se bo SDH lastništvo v Polzeli zvišalo iz obstoječe slabe tretjine na dobri dve tretjini.
Če država ne bi soglašala s ponovno finančno injekcijo Polzeli, bi bil negativni učinek na proračun občutno višji od odobrenih pomoči. Tako bi stečaj leta 2011 pomenil, da bi država do leta 2014 zaradi nepobranih davščin in prispevka za stavbno zemljišče prejela 9,1 milijona evrov manj, za nadomestila za brezposelnost zaposlenim na zavodu za zaposlovanje pa bi morala odšteti 2,2 milijona evrov, je razvidno iz vladnega gradiva. K pozitivni odločitvi o vnovični državni pomoči pa je v veliki meri prispeval tudi sanacijski načrt pred nekaj meseci imenovanega novega predsednika uprave Marka Klemenčiča, ki je bil v preteklosti član uprave Raiffeisen Bank, uspešno pa je tudi saniral Pinus, v nekdanji lasti poslovneža Igorja Jurija Pogačarja.
V preteklem letu, ko je že vse kazalo, da bodo v Polzeli za vedno ustavili stroje, je družba dosegla 5,2 milijona evrov prihodkov, kar je bilo za petino manj kot leto pred tem. Pri tem je bil denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, dividende in plačilo dolgov ter obresti, negativen v višini 2,4 milijona evrov, izguba iz poslovanja (EBIT) je znašala 2,7 milijona evrov, čista izguba pa skoraj tri milijone evrov. Po načrtu namerava država Polzelo najprej sanirati, šele temu pa bo sledil prodajni postopek.
