Slovenija v Riu od ene do šestih kolajn

Vsak športnik mora opraviti svoje delo

Iztok Čop opozarja, da bo slovenska reprezentanca v Braziliji v primerjavi z londonsko precej pomlajena, poleg tega pa v njej ne bo nikogar izmed nosilcev kolajn z zadnjih iger. Minimalne možnosti v primeru povabila organizatorjev ohranja le strelec Rajmond Debevec, medtem ko so Iztok Čop, Luka Špik, Primož Kozmus in Urška Žolnir sklenili svojo pot. Edini slovenski olimpijec, ki ima v svoji vitrini kolajno, bo v Braziliji jadralec Vasilij Žbogar. »Ta dejstva za slovensko reprezentanco pomenijo določeno rezultatski riziko. Po drugi strani imamo potenciale v judu in kajaku, kjer imamo številne kandidate za odličja. Ne bi si upal nalagati bremena o številu odličij. Verjamem pa, da se iz Brazilije v Slovenijo ne bomo vrnili brez odličja,« pravi nosilec treh olimpijskih kolajn ter dodaja, da se rezultatski trend na igrah lahko hitro obrne v eno ali drugo smer. Čop je kot primer navedel zadnje OI v Londonu, ko od njega, Špika in Kozmusa glede na rezultate v sezoni ni mogel nihče napovedovati kolajn, a so si jih na koncu priborili vsi.

Čop opozarja, da ima olimpijski nastop veliko pasti. Osnovno poslanstvo vsakega športnika je, da na največjo tekmo pripotuje najbolje pripravljen. Sedanji podpredsednik OKS pravi, da vsak športnik, ki na olimpijskih igrah tekmuje prvič, doživi precej več novih stvari, kot si lahko predstavlja, da jih bo. Od blizu videvajo najboljše športnike na svetu in svoje idole, medijska odmevnost je mnogo večja kot na največjih tekmovanjih v posameznih športnih panogah... Zato morajo biti športniki pri reduciranju novosti zelo previdni in ostati osredotočeni na svoj nastop. »Pomembno je tudi, da se vsak športnik zaveda, da je olimpijski nastop pomembnejši in večji od njihovih doslej najpomembnejših. Vsak boj proti športniku, ki ga sicer poznaš, je na olimpijskih igrah še težji,« opozarja slovenska športna legenda, ki je na olimpijskih igrah osvojil štiri kolajne.

»Vsak športnik se mora umakniti v svoj svet. Zgolj tako se bo lahko najbolje pripravil na svoj nastop. Ne sme se prepustiti ekipnemu vzdušju in se denimo tolažiti, da je Slovenija uspešna tudi, če se mu nastop zalomi. Športniki se morajo soočiti s pritiskom in dati vse od sebe,« je prepričan naš sogovornik. Na podlagi številnih olimpijskih nastopov bo skušal čim več izkušenj prenesti tudi na športnike. »Veliko sem razmišljal, kako čim bolj pomagati športnikom. Menim, da bo treba v prvi vrsti rešiti podrobnosti z vodji športnih panog in trenerji. Moja naloga seveda ni, da se spuščam v rituale, bom pa vsem na voljo, če me bodo potrebovali. Treba je spoštovati vsakega športnika in mu prisluhniti v pripravi na tekmovanje.«

Rokometaši po zmago innov slovenski športni mejnik

Slovenska rokometna reprezentanca bo tretjič nastopila na olimpijskih igrah in ostaja edina kolektivna športna panoga v Sloveniji, ki je doživela poletno olimpijsko vzdušje. Doslej ni imela večjih uspehov. V rokometu velja pravilo, da je na olimpijskih igrah lažje doseči odmeven rezultat kot se uvrstiti med najboljših dvanajst reprezentanc, ki imajo pravico nastopa na turnirju vseh turnirjev. Zato so visoki tudi apetiti rokometašev, ki so se uvrstili na največjo tekmo, potem ko so bili pred kvalifikacijskim turnirjem v očeh številnih že odpisani. Rokometna kolajna, ki jo napovedujeta Bogdan Gabrovec in selektor Veselin Vujović, bi bila zgodovinska, saj Slovenija ekipne kolajne z olimpijskih iger še nima.

»Na vsake olimpijske igre sem, tako igralec kot selektor, odšel s ciljem, da osvojim zlato kolajno. In tudi Rio ne bo izjema. Če bi želel tja zaradi zabave, karnevala in lepih žensk, bi si sam kupil letalsko vozovnico in tam užival. Ne zanimajo me druga, tretja, peta ali deseta mesta, ampak le prvo. Coubertinovo olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati, ne pa zmagati, meni ne pomeni nič. Pomembno je zmagovati,« je odločen slovenski selektor Veselin Vujović. Zaključuje: »Že pred kvalifikacijskim turnirjem na Švedskem, kjer smo lovili vozovnico za olimpijske igre, so mnogi dvomili o naših možnostih. A smo jim dokazali, česa smo sposobni, čeprav je bila Švedska le prvi korak do Ria. Kar zadeva mene: če me že vnaprej odpišejo, je zame največje zadovoljstvo, če potem pridem kot princ na belem konju in zmagam. Prepričan sem, da lahko s temi fanti v Riu dosežemo nekaj, kar se bo vpisalo v slovensko in svetovno rokometno zgodovino.«