Pogled na zgodovino osvajanja slovenskih kolajn na poletnih olimpijskih igrah, ki bodo avgusta v Riu de Janeiru skrbele za športni vrhunec, kaže izjemno uspešnost. Slovenska zbirka se je začela z bronasto dobo pred 24 leti v Barceloni, štiri leta kasneje je v Atlanti sledila srebrna, vrhunec pa je bila zlata doba na prelomu tisočletja v Sydneyju, za katero so poskrbeli strelec Rajmond Debevec ter veslača Iztok Čop in Luka Špik. Od leta 2000 naprej se Slovenija z največje tekme na svetu nikoli ni vrnila z manj kot štirimi kolajnami.

Večino kolajn, ki pišejo zgodovino naroda ter osvajalce postavljajo na zemljevid nesmrtnikov, je Slovenija osvojila v najbolj cenjenih individualnih športih. Judo na olimpijskih igrah velja za kralja med borilnimi športi, atletika je kraljica športov, plavanje med najbolj cenjenimi... Iztok Čop in Luka Špik sta zadnji olimpijski kolajni osvojila pred štirimi leti v Londonu. Torej na Otoku, kjer je veslanje zaradi izjemne tradicije med najpopularnejšimi športnimi panogami.

Lepih spominov preteklosti je ogromno, od njih je težko živeti. Zato je vselej najpomembnejša trenutna realnost. Sodeč po številnih optimističnih izjavah glavnih vpletenih si lahko Slovenija tudi letos obeta vrhunsko bero. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je v nedavnem intervjuju za Dnevnik napovedal kar šest kolajn. Ob takšnem scenariju bi bila letošnja poletna olimpijska odprava najuspešnejša doslej. Promovirajo se že tuji mediji, ki napovedujejo kolajne držav. Pri nas je za zdaj najbolj odjeknila napoved Infostrade (svetovni ponudnik športnih informacijskih storitev), ki Sloveniji napoveduje štiri kolajne. Tri zlate naj bi osvojili judoistka Tina Trstenjak ter kanuisti Benjamin Savšek, Luka Savšek in Sašo Taljat, bronasta pa naj bi bila judoistka Ana Velenšek.

Vsak športnik mora opraviti svoje delo

Iztok Čop opozarja, da bo slovenska reprezentanca v Braziliji v primerjavi z londonsko precej pomlajena, poleg tega pa v njej ne bo nikogar izmed nosilcev kolajn z zadnjih iger. Minimalne možnosti v primeru povabila organizatorjev ohranja le strelec Rajmond Debevec, medtem ko so Iztok Čop, Luka Špik, Primož Kozmus in Urška Žolnir sklenili svojo pot. Edini slovenski olimpijec, ki ima v svoji vitrini kolajno, bo v Braziliji jadralec Vasilij Žbogar. »Ta dejstva za slovensko reprezentanco pomenijo določeno rezultatski riziko. Po drugi strani imamo potenciale v judu in kajaku, kjer imamo številne kandidate za odličja. Ne bi si upal nalagati bremena o številu odličij. Verjamem pa, da se iz Brazilije v Slovenijo ne bomo vrnili brez odličja,« pravi nosilec treh olimpijskih kolajn ter dodaja, da se rezultatski trend na igrah lahko hitro obrne v eno ali drugo smer. Čop je kot primer navedel zadnje OI v Londonu, ko od njega, Špika in Kozmusa glede na rezultate v sezoni ni mogel nihče napovedovati kolajn, a so si jih na koncu priborili vsi.

Čop opozarja, da ima olimpijski nastop veliko pasti. Osnovno poslanstvo vsakega športnika je, da na največjo tekmo pripotuje najbolje pripravljen. Sedanji podpredsednik OKS pravi, da vsak športnik, ki na olimpijskih igrah tekmuje prvič, doživi precej več novih stvari, kot si lahko predstavlja, da jih bo. Od blizu videvajo najboljše športnike na svetu in svoje idole, medijska odmevnost je mnogo večja kot na največjih tekmovanjih v posameznih športnih panogah... Zato morajo biti športniki pri reduciranju novosti zelo previdni in ostati osredotočeni na svoj nastop. »Pomembno je tudi, da se vsak športnik zaveda, da je olimpijski nastop pomembnejši in večji od njihovih doslej najpomembnejših. Vsak boj proti športniku, ki ga sicer poznaš, je na olimpijskih igrah še težji,« opozarja slovenska športna legenda, ki je na olimpijskih igrah osvojil štiri kolajne.

»Vsak športnik se mora umakniti v svoj svet. Zgolj tako se bo lahko najbolje pripravil na svoj nastop. Ne sme se prepustiti ekipnemu vzdušju in se denimo tolažiti, da je Slovenija uspešna tudi, če se mu nastop zalomi. Športniki se morajo soočiti s pritiskom in dati vse od sebe,« je prepričan naš sogovornik. Na podlagi številnih olimpijskih nastopov bo skušal čim več izkušenj prenesti tudi na športnike. »Veliko sem razmišljal, kako čim bolj pomagati športnikom. Menim, da bo treba v prvi vrsti rešiti podrobnosti z vodji športnih panog in trenerji. Moja naloga seveda ni, da se spuščam v rituale, bom pa vsem na voljo, če me bodo potrebovali. Treba je spoštovati vsakega športnika in mu prisluhniti v pripravi na tekmovanje.«

Rokometaši po zmago innov slovenski športni mejnik

Slovenska rokometna reprezentanca bo tretjič nastopila na olimpijskih igrah in ostaja edina kolektivna športna panoga v Sloveniji, ki je doživela poletno olimpijsko vzdušje. Doslej ni imela večjih uspehov. V rokometu velja pravilo, da je na olimpijskih igrah lažje doseči odmeven rezultat kot se uvrstiti med najboljših dvanajst reprezentanc, ki imajo pravico nastopa na turnirju vseh turnirjev. Zato so visoki tudi apetiti rokometašev, ki so se uvrstili na največjo tekmo, potem ko so bili pred kvalifikacijskim turnirjem v očeh številnih že odpisani. Rokometna kolajna, ki jo napovedujeta Bogdan Gabrovec in selektor Veselin Vujović, bi bila zgodovinska, saj Slovenija ekipne kolajne z olimpijskih iger še nima.

»Na vsake olimpijske igre sem, tako igralec kot selektor, odšel s ciljem, da osvojim zlato kolajno. In tudi Rio ne bo izjema. Če bi želel tja zaradi zabave, karnevala in lepih žensk, bi si sam kupil letalsko vozovnico in tam užival. Ne zanimajo me druga, tretja, peta ali deseta mesta, ampak le prvo. Coubertinovo olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati, ne pa zmagati, meni ne pomeni nič. Pomembno je zmagovati,« je odločen slovenski selektor Veselin Vujović. Zaključuje: »Že pred kvalifikacijskim turnirjem na Švedskem, kjer smo lovili vozovnico za olimpijske igre, so mnogi dvomili o naših možnostih. A smo jim dokazali, česa smo sposobni, čeprav je bila Švedska le prvi korak do Ria. Kar zadeva mene: če me že vnaprej odpišejo, je zame največje zadovoljstvo, če potem pridem kot princ na belem konju in zmagam. Prepričan sem, da lahko s temi fanti v Riu dosežemo nekaj, kar se bo vpisalo v slovensko in svetovno rokometno zgodovino.«

Slovenske kolajne na poletnih OI v času samostojnosti

Dnevnik

PODATKI

atletika

judo

veslanje

do 63 kg

kladivo

dvojni dvojec

Urška Žolnir

Iztok Čop, Luka Špik

Primož Kozmus

strelstvo

malokalibrska puška leže

Rajmond Debevec

judo

jadranje

atletika

laser

kladivo

poltežka kategorija

Vasilij Žbogar

Lucija Polavder

Primož Kozmus

strelstvo

plavanje

200 m prosto

trojni položaj

Sara Isaković

Rajmond Debevec

jadranje

veslanje

dvojni dvojec

laser

Iztok Čop, Luka Špik

Vasilij Žbogar

judo

polsrednja

težka kategorija

Urška Žolnir

atletika

800 m

Jolanda Čeplak

veslanje

dvojni dvojec

Iztok Čop, Luka Špik

strelstvo

trojni položaj

Rajmond Debevec

atletika

sprint na 100 m z ovirami

Brigita Bukovec

kajak in kanu na divjih

vodah

K-1 slalom

Andraž Vehovar

veslanje

dvojec brez krmarja

Iztok Čop, Denis Žvegelj

veslanje

četverec brez krmarja

Milan Janša,

Jani Klemenčič

Sašo Mirjanič, Sadik Mujkić