Kmalu se bo promet proti morju spet zgostil. Iz predora se bomo spuščali proti Kopru in si ogledovali barvo morja, preštevali ladje velikanke in hiteli mimo močvirnate ravnice na naši desni. Kot vsako leto. A letos vseeno malo drugače, saj je na tej ravnici, ki je naravni rezervat, zraslo kar 14 novih objektov, ki so jih odprli za obiskovalce letošnjega marca.
Nastanek Škocjanskega zatoka je tesno povezan z nastankom in razvojem mesta Koper – na območju zatoka so prebivalci najprej uredili soline in napravili prve bazene za izhlapevanje vode. V času beneške nadvlade se je solinarstvo zelo razmahnilo, z nasipi in mrežo kanalov so soline zaščitili pred plimovanjem in rečnimi poplavami. Po padcu Beneške republike sta se zmanjšala tudi vloga in pomen solin. Rezervat je bil od leta 1998 odprt za javnost, a šele sedaj bo polno zaživel in pridobil svoj pomen.
Krajinski otok v simbiozi z naravo
Škocjanski zatok je krajinski otok, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper. Rezervat je funkcionalno razdeljen na dva dela. Mestni oziroma urbani del ob ankaranski vpadnici v mesto Koper meji na brakični, polslani del rezervata. Drugi, krajinski del je območje ob krožni učni poti. Skupno je v rezervatu 14 grajenih objektov (informacijski center, hlev, opazovališča in opazovalnice), od tega večina stoji ob krožni učni poti, vključno z glavnim vstopnim informacijskim objektom, ki predstavlja tudi glavno vstopno točko v rezervat z bertoške vpadnice.
Projektanti iz arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar so v občutljiv prostor posegli karseda neinvazivno. Simbioza funkcionalnega oblikovanja objektov, zasnove vidnih konstrukcij ter izbora materialov, barv in tekstur omogoča nevsiljivo umestitev grajene arhitekture v oblikovano naravno krajino. Načrtovani objekti v naravnem rezervatu skušajo identiteto prostora varovati in jo obenem na diskreten način arhitekturno poudariti. Objekti v naravnem rezervatu so zasnovani v skladu s smernicami trajnostne gradnje in predstavljajo pomožno infrastrukturo učnim potem v naravni krajini rezervata. Uporabljeni so večinoma trajnostni in obnovljivi materiali ter napredni nizkoenergijski in učinkoviti sistemi inštalacij. Prevladujoč uporabljen material je les, ki je osnovni gradnik konstrukcijskih elementov, fasad, notranjih oblog in drugih arhitekturnih elementov.
Poudarjena je zasnova vidnih nosilnih konstrukcij z vertikalnimi elementi (stebri), postavljenimi na zunanjo stran volumnov objektov; ti leseni stebri nosijo fasade in dosledno izkoriščajo tehnične značilnosti lesenih gradbenih elementov, obenem pa simbolno predstavljajo analogijo gnezda v trstičju. V glavnem, informacijskem objektu so prostori, kjer dobijo obiskovalci osnovne informacije o naravnem rezervatu, in dodatni prostori Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, saj so prav ptice najzanimivejše prebivalke naravnega parka.
