Sredinsko usmerjen 75-letni Michel Temer se je desetletja gibal okoli samega vrha brazilske politike, nikoli doslej pa se ni povzpel nanj. V koaliciji z vladajočo delavsko stranko je bil podpredsednik države od leta 2011, ko je z zdaj začasno odstavljeno predsednico Dilmo Rousseff nastopil kot njen sokandidat, skupni nastop pa jima je predlani prinesel tudi drugi mandat. Njune poti so se začele razhajati konec lanskega leta, ko se je pisno pritožil, da je odrinjen od predsedničinih odločitev, ter se opisal kot le še »okrasni podpredsednik«. S svojim brazilskim demokratičnim gibanjem je v kongresu postal gonilna sila za odstavitev predsednice in marca letos razdrl koalicijo z levičarsko delavsko stranko, sam pa se z za zdaj začasno predsedniško ambicijo umaknil z njenega vrha in vodstvo najštevilčnejše zastopane stranke v politično zelo pisanem spodnjem domu brazilskega parlamenta prepustil senatorju iz Roraime Romeru Juci.
Moška vlada
Temer je že predstavil novo vlado, ki je za tretjino skrčena v primerjavi z dosedanjo, med triindvajseterico ministrov pa opazno ni nobene ženske. Za nekatere to dokazuje resničnost trditev Rousseffove, da je med drugim tudi žrtev seksizma v poslanskih klopeh, ki jih večinoma zapolnjujejo moški. Eno najpomembnejših mest v vladi, položaj finančnega ministra, je Temer zaupal Henriqueju Meirellesu, širše cenjenemu bivšemu guvernerju centralne banke, celotni ekipi pa je bližji poslovni svet kot delavski, ki je postajal vse bolj nezadovoljen z bližjo jim delavsko stranko.
Gospodarska vitalnost je ključna naloga, ki si jo je v začasnem predsednikovanju zastavil Temer. Pri tem je že napovedal varčevalne ukrepe, ki naj bi odpravili proračunsko luknjo v višini desetih odstotkov BDP, pri čemer bo po namigih enega od svetovalcev najprej dregnil v drag pokojninski sistem, predvidoma s podaljšanjem dobe za upokojitev. Spopasti se bo moral tudi z rastočo nezaposlenostjo in nadaljnjim upadanjem gospodarske rasti ter socialnimi nemiri, ki že dlje časa pretresajo državo. Voditelji pestre palete tamkajšnjih strank, vključno z opozicijskimi, so v prvih odzivih izražali optimizem glede mogočega skupnega prizadevanja za gospodarsko okrevanje in socialni mir. Temerju namreč priznavajo, da s svojimi dolgoletnimi poslanskimi izkušnjami in sodelovanjem z vsemi vladami v zadnjih dvajsetih letih pogovore lahko pripelje do skupnih dogovorov, je pa hkrati tudi sam obremenjen s preteklimi aferami, med drugim z domnevnimi nepravilnostmi pri financiranju svoje volilne kampanje in sumi korupcije v razvpitem Petrobasu. de
