Vladi brazilske predsednice Dilme Rousseff so šteti dnevi, potem ko se je vodstvo največje koalicijske partnerice, Stranke brazilskega demokratičnega gibanja, v torek odločilo zapustiti vlado in podpreti njen odpoklic. Ob tem se Brazilija sooča z resno gospodarsko krizo (lani se je BDP znižal za 3,8 odstotka, letošnji naj bi bil manjši za 3,6 odstotka), korupcijskimi aferami in velikim padcem priljubljenosti predsednice.
Njeno odstavitev, ki jo bo te dni obravnaval zvezni parlament, po javnomnenjskih raziskavah Datafolha podpira 68 odstotkov volilcev. Rousseffova in nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva (2003–2010) iz vladajoče Delavske stranke (DT) ocenjujeta, da gre za ustavni državni udar.
Stranka brazilskega demokratičnega gibanja (PMDB), ki je bila od padca diktature (1964–1985) članica vseh vlad, ima v državnem zboru največjo skupino poslancev (68 v spodnjem domu in 18 v senatu) in predseduje obema domoma, iz njenih vrst je tudi sedem sedanjih ministrov (eden je v ponedeljek odstopil), njihov vodja Michel Temer pa zaseda mesto podpredsednika države. Vsi njihovi ministri so v torek napovedali, da bodo v prvih dneh aprila odstopili.
Izjema je podpredsednik Temer, ki se mu po odstavitvi Rousseffove obeta položaj predsednika države do konca mandata leta 2018, čeprav je tudi sam obtožen vpletenosti v korupcijsko afero Petrobras.
Odhajajo tudi manjše stranke
Šef vladnega kabineta Jaques Wagner je odstop ministrov PMDB komentiral rekoč, da odpira prostor za novo vlado. Toda podporo so ji odtegnile tudi mnoge manjše leve in sredinske stranke, ki so vladi doslej zagotavljale parlamentarno večino in imajo 100 poslancev, medtem ko jih ima Delavska stranka (PT) Rousseffove v spodnjem domu le 59. Njeni edini zanesljivi zaveznici sta Brazilska komunistična stranka in Laburistična demokratska stranka, ki štejeta 20 in 11 sedežev. Vendar bi Rousseffova potrebovala 172 od 513 poslanskih glasov, da bi lahko preprečila odstavitev.
Medtem poteka tudi razprava posebne 65-članske parlamentarne komisije o tožbi, ki jo je proti predsednici vložila opozicija zaradi domnevne manipulacije z javnimi izdatki, da bi prikrili dejanski proračunski primanjkljaj v letu 2014.
Če se bo komisija strinjala z obtožbo opozicije, kar se glede na svojo sestavo verjetno bo, bo o tem glasoval še spodnji dom. Če bo tudi ta soglašal, bo nemudoma sledila začasna odstavitev za največ 180 dni, v tem času pa bo senat sprejel dokončno odločitev. Po mnenju večine pravnih izvedencev, tudi iz opozicijskega tabora, je vsebina obtožnice nesprejemljiva. To pritrjuje prepričanju da Silve, da gre za politični proces oziroma »komplot«, za katerim stojijo desna opozicija in razna korporativna združenja predstavnikov kapitala ter sredstev javnega obveščanja v njihovih rokah.
Demokracija, ne pa državni udar
Vodja največje opozicijske Brazilske socialdemokratske stranke Aecio Neves je na tiskovni konferenci pred kratkim izjavil, da Brazilija danes živi v demokraciji, ker je na poti, da odstavi predsednico zaradi nespoštovanja ustave. Zavrnil je trditev o državnem udaru rekoč, da bi bil to prvi primer udara, ki bi ga potrdilo zvezno vrhovno sodišče s parlamentarno večino.
Voditelji PT, zlasti Lula da Silva, ki je znan kot izjemen pogajalec, poskušajo medtem prepričati posamezne poslance, da bi glasovali proti odstavitvi Rousseffove, ter mobilizirati javno mnenje z nastopi na javnih shodih privržencev vlade v njeno podporo. V zvezi s prijavo Lule da Silve zaradi suma korupcije je v poročilu zapisano, da do zdaj ni bila izdana nobena uradna obtožnica proti njemu ter da je šlo za zrežirano predstavo sodišča in opozicije, ki je želela preprečiti njegovo imenovanje za ministra.
