Dunaj proti jugoslovanski državi.
Dunajski občinski svet je sklenil predvčerajšnjem peticijo na c. kr. vlado, v kateri izjavlja, da smatra ustanovitev v državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 zahtevane jugoslovanske države kot ogroženje za nadaljnji obstoj monarhije in kot veliko nevarnost narodnih, gospodarskih in trgovskopolitičnih interesov nemškega naroda sploh in posebno še mesta Dunaja. Pot v Trst in do morja mora brezpogojno ostati svobodna za trgovino in promet Dunaja in nemškega naroda sploh. Dunajski mestni očetje trde v svoji peticiji, da južna ozemlja monarhije niso samo slovanska tla, ampak deloma stara nemška kulturna tla. Veleposestva, trgovina in plovba so tudi danes večinoma v nemških rokah. Nemške manjšine da se nahajajo skoraj v vseh občinah. Kaj bi bil Trst brez Dunaja?(…)
Naprej, 16. maja 1918
Brez strahu naprej!
Avstrijska vlada pozna v Avstriji samo še Nemce, ki tvorijo manjšino v državi, Slovane poznajo le še avstrijski generali na fronti. Ker pa se vlada zaveda, da z manjšino ne more vladati, zato je parlament poslala domov in vladala bo sama, to se pravi: vladalo bo par možicev v ministrskem fraku, ki jih bodo vodili kakor medvede na vrvici vsenemški kričači, ki so že odpovedali zvestobo Avstriji. Nekaj nadutih ljudi, ki niti v svojem ljudstvu nima zaupanja, vlada 30 milijonov ljudi!(…)
Poslanci naroda S.H.S. in Čehov z največjim ogorčenjem ugovarjajo proti vsem poskusom vlade, da brez sodelovanja naših narodov in proti njim z naredbami izpremeni davno preživelo in od narodov nepriznano ustavo; posebno ugovarjajo, da se sedaj osnujejo od nemških šovinistov izsiljena okrožna glavarstva na Češkem.
Obenem pa protestirajo proti napovedi državnopravnega odcepljenja slovenskih dežel od celokupnega naroda S.H.S. Namen te odcepitve je germanizacija in nemška invazija na Jadransko morje.(…)
Domoljub, 16. maja 1918
Zastopniki nenemških narodov na praških slavnostih za svobodo.
V Pragi so zborovali 17. t. m. na političnem posvetu poleg čeških poslancev tudi zastopniki Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Italijanov. O posvetu se je izdala izjava, ki izvaja: Zastopniki narodnosti, ki so se udeleževali slovesnosti češkega »Narodnega divadla«, narodov, ki trpe že stoletja pod pritiskom tuje nadvlade, so se zbrali 17. t. m. k posvetu in so se združili v skupno voljo storiti vse, kar je v njih močeh, da dosežejo njih narodi v sedanji strašni vojski svoje osvobojenje in da vstanejo k novemu svobodnemu življenju v lastnih, samostojnih državah. Udeleženci zbora so edini v prepričanju, da se more utemeljiti boljša bodočnost njih narodov le na trdnih temeljih svetovne demokracije, z resnično in suvereno ljudsko oblastjo med narodi in z mednarodno zvezo držav, ki razpolagajo z avtoritativno silo.(…)
Slovenec, 18. maja 1918
Manifestacijski shod v Trbovljah – prepovedan.
Trbovlje in vse bližnje in daljne vasi so se pripravljale, da na Binkošti sijajno manifestirajo za našo jugoslovansko misel. Od vseh strani so prihajali ljudje v Trbovlje. Vrli slovenski rudarji vseh tamkajšnjih rudnikov so prišli v sprevodih z godbami na čelu. Zbralo se je do deset tisoč ljudi. A vlada se je zbala v prvi vrsti slovenskih rudarjev in je shod v zadnjem trenutku – prepovedala. Kljub temu so zbrane množice ljudstva nagovorili drž. poslanec dr. Benkovič, voditelj socijalnih demokratov Čobal in domači župnik Časl. Ogromne množice so sklenile, da se mora shod na vsak način vršiti v najkrajšem času in naj se zgodi, kar hoče.(…) Shod je vlada lahko prepovedala, ni pa mogla v srcih tisočerih zatreti navdušenja za svobodo Jugoslovanov. Lahko rečemo, da je ta vladna prepoved še bolj podžgala naše ljudstvo, da se bo še z večjo odločnostjo borilo proti vladi, ki je v zvezi s svojimi nemškimi prijatelji največja nasprotnica svobode Jugoslovanov. Vlada s svojo prepovedjo ni koristila sebi, koristila je naši stvari.
Jugoslovanski tabor na Rakovniku.
Naša lepa Dolenjska je na binkoštni pondeljek pokazala, da stoji kakor en mož v boju za našo staro pravdo. Do 10.000 vrlih Dolenjcev brez razlike stanu, brez razlike spola, brez razlike strank se je zbralo v krasni šentrupertski dolini, v Rakovniku, da tam prisežejo, da bodo do zadnjega diha vztrajali v boju proti tlačanstvu in suženjstvu, v boju za svojo svobodo.(…)
Od vseh strani so prihajale ljudske množice v Rakovnik. Peš, z vlakom in na vozeh, ki so bili okrašeni z zelenjem in trobojnicami. Na številnih vozeh smo brali različne napise: »Živela Jugoslavija!« »Jugoslavija ali smrt!« »Za staro pravdo!« »V slogi je naša bodočnost!« itd.(…)
Shod je otvoril šentjanški župnik, gospod Ludovik Bajc: (...) Današnji tabor nas je združil, da javno obljubimo, zaprisežemo vsi brez razlike strank, brez razlike svetovnega naziranja, brez razlike stanu in spola, da hočemo zvesto vztrajati na poti, ki nam jo je pokazal naš nepozabni dr. Krek (dolgotrajni klici: Slava Kreku!), katero nadaljuje sedaj Jugoslovanski klub pod vodstvom neustrašenega dr. Korošca. (Burne, dolgotrajne ovacije dr. Korošcu.) Zbrali smo se, da prisežemo, da vztrajamo na poti, ki pelje do svobode, do miru, do življenja. Dočakati oni veliki dan, ko bomo dobili Jugoslavijo, to je naš cilj, naša pravda.(…)
Slovenec, 21. maja 1918
