Steklena vrata majhnega prostora v pritličju Knjižnice Otona Župančiča, za katerimi je nekaj miz z računalniki, krasi napis Borza dela. Informacijski center, ki je namenjen vsem iskalcem zaposlitve ali dela, tako brezposelnim kot zaposlenim, študentom, dijakom in upokojencem, je zaživel pred natanko dvajsetimi leti, ko sta moči združila takratna Knjižnica Otona Župančiča, danes Mestna knjižnica Ljubljana, in republiški zavod za zaposlovanje.
»Po osamosvojitvi je zaradi prestrukturiranja gospodarstva brezposelnost naraščala in tudi v knjižnicah smo takrat opazili, da imajo ljudje vse več vprašanj o možnostih zaposlovanja, kar nas je spodbudilo, da svoje delovanje razširimo tudi na to področje. Ker so tudi na zavodu za zaposlovanje želeli svoje informacijske točke prenesti izven svojih enot, smo skupaj pripravili projekt aktivne politike zaposlovanja,« se začetkov skupnega projekta knjižnice in zavoda spominja vodja Borze dela Lilijana Pahor.
Pomoč poiskalo že skoraj 4000 ljudi
Že dve desetletji tako v Borzi dela pripravljajo brezplačne delavnice, predavanja in motivacijska srečanja, svetovalci obiskovalcem pomagajo pri pridobivanju informacij o zaposlovanju, izobraževanju, in brezplačni pravni pomoči, svetujejo jim pri pisanju prošenj in oblikovanju življenjepisa, brezposelni pa lahko prijave za delovna mesta v prostorih borze tudi brezplačno natisnejo in za iskanje prostih delovnih mest uporabljajo tamkajšnje računalnike. Kot dodatno podporo iskalcem zaposlitve so v Borzi dela pred dvema letoma svoj program obogatili še z uvedbo individualnega kariernega coachinga, katerega glavni namen je podpora in motivacija brezposelne osebe, da oblikuje svoje življenjske cilje in jih tudi doseže. »Za vsakega, ki se k nam obrne po pomoč, si vzamemo toliko časa, kot ga potrebuje,« je vodilo Borze dela ob tem z zadovoljstvom pojasnila Pahorjeva. Do lani je na vrata borze potrkalo 3850 obiskovalcev, več kot sto brezplačnih dogodkov pa se je udeležilo 1800 udeležencev.
»Iskalce zaposlitve spodbujamo in motiviramo k vseživljenjskemu učenju, saj dodatna znanja pripomorejo k večji konkurenčnosti na trgu dela ter k samostojnemu, aktivnemu raziskovanju in pridobivanju informacij s področja zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja,« poudarja ekipa informacijskega centra. »Eden naših ciljev je tudi brezposelne spodbuditi, da se še naprej izobražujejo in da pri tem tudi vztrajajo,« je pojasnila tudi direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda.
Borza dela kot ustvarjalni kotiček
Kljub dvajsetletni tradiciji se ekipa Borze dela ob svojem jubileju ni ozrla le na minulo delo, temveč so pogled že usmerili tudi v prihodnost. »Želela bi si, da bi bila Borza dela v prihodnje umeščena v prostor, ki bi bil neki ustvarjalni kotiček, opremljen s 3D-tiskalniki, šivalnimi in pletilnimi stroji. Borzo dela bi lahko s tem povezali s srednjimi šolami in fakultetami in ti dijaki ali študenti, ki tovrstno opremo potrebujejo, bi potem v sklopu borze lahko pri nas opravljali prakso,« o prihodnosti in nadaljnjem razvoju Borze dela razmišlja Pahorjeva.
