Večinoma so njihove težave podobne, le intenziteta je različna. Pri mnogih se pojavi rinitis oziroma seneni nahod z vodenim izcedkom iz nosu, kihanjem, bolnike srbijo nos in oči, srbečico lahko začutijo tudi v sluhovodu. Alergiki imajo naštete težave lahko različno izrazite. Nekdo ima lahko predvsem težave z očmi, pri drugem je najmočnejši izcedek iz nosu. Vendar tudi blažje tovrstne težave niso prijetne – če jih primerjamo z navadnim prehladom, ugotovimo, da ta traja teden, največ dva, seneni nahod na eno od rastlin pa vsaj štiri tedne čisto vsak dan.
Včasih slišimo, da je alergij vse več. Ali to opažate tudi vi pri delu z alergiki?Predvsem je več informacij, ki so ljudem prosto dostopne, zato je tudi zavedanja o težavah več. Težav pa je po mojem mnenju ves čas enako, le da včasih niso natančno znali ugotoviti, od kod izvirajo. Predvsem o alergijski astmi se pred nekaj desetletji ni kaj dosti vedelo. Sicer pa lahko danes alergik, ki spremlja karto cvetenja, ki je dostopna na spletu, sam ugotovi, za cvetni prah katere rastline je občutljiv, glede na to, v katerem obdobju ima težave. Tako tudi lahko ugotovi, kdaj se mora izogibati gibanju na prostem.
Je treba potem sploh še iti k zdravniku, če lahko sami ugotovimo, kaj nam povzroča težave?Vloga zdravnika je, da s testom potrdi bolnikovo predvidevanje in da poskrbi za ustrezno ukrepanje.
Ali alergija na pelod lahko povzroči hujše zaplete?Pomlad je čas, ko vsi odpiramo okna in gremo na zrak, alergiki na pelod pa se zapirajo v stanovanja in se oborožijo z robčki. Vedeti moramo, da so ljudje, ki jih srečujemo, tisti z blažjimi reakcijami, saj se tisti s hujšimi običajno skrivajo doma. So pa te težave nevarne predvsem ljudem z alergijsko astmo. Če se sprehodijo skozi nasad brez, ko cvetijo, pa so nanje alergični, imajo lahko težave s težkim dihanjem. Te so lahko tako hude, da v izjemnih primerih lahko pride do zadušitev. Zato naj se ljudje, ko cveti rastlina, ki povzroča težave, čim manj zadržujejo na prostem ob lepem vremenu. Po dežju bodo imeli najmanj težav, če bodo šli ven, tik pred dežjem pa jih utegnejo imeti še več zaradi močnega vetra, ki nosi pelod. Tudi preračunljivost med aktivnostmi ob obali in v hribih se izplača. Cvetenje se v hribih začne nekoliko kasneje kot v celinskem delu države, ob obali pa prej.
Se da ljudem pomagati tudi z zdravili?Seveda. Nihče ne gre k zdravniku kar tako, pač pa zato, da bi mu težave poskušali olajšati. Dobro je, da zdravila predpiše že družinski zdravnik, mi pa testiranje na alergije opravimo po sezoni cvetenja, ko bolnik nima težav. Vsem, ki pridejo k nam, svetujemo zdravila. Sem spadajo nosno pršilo, ki vsebuje nosni glukokortikoid. Treba ga je uporabljati vsak dan, ne samo takrat, kadar ima človek težave. Dobro je tudi, da si nos pogosto izpirajo s fiziološko raztopino. Za težave z očmi predpišemo kapljice z vsebnostjo antihistaminika, tistim z več težavami pa še tablete z antihistaminikom. Določenim ljudem pa svetujemo tudi specifično imunoterapijo. V telo vnašamo alergen, ki dela težave. Pomembno je, koliko in na kakšne intervale ga bolnik prejema. Do letos smo imeli zdravilo na voljo v obliki kapljic za pod jezik, vendar imamo težave s proizvajalcem, tako da ga zdaj v manjši meri kupujemo v tujini. Drugi način pa je cepljenje, s katerim izboljšujemo težave. To zdravljenje poteka tri leta. Prvih šest tednov poteka cepljenje enkrat na teden, potem pa na štiri do šest tednov.
Vendar bolniki, ki se tako zdravijo, včasih še vedno potarnajo o težavah.Cilj takšnega zdravljenja je, da ima bolnik ob isti količini zdravil manj težav, kot jih je imel pred zdravljenjem. Iluzorno je pričakovati, da ga bomo pozdravili. Seveda pa zdravljenje ocenjujemo tudi glede na sezono cvetenja, ki je lahko različno dolga in intenzivna.
Komu svetujete takšno zdravljenje poleg jemanja zdravil?Imunoterapija je specifična, zato se z njo splača poskusiti pri bolnikih, ki imajo manj alergenov, največ tri, njihove težave pa so blage do zmerne. Pri tistih, ki imajo hujše težave vse od februarja do konca septembra, njihova intenziteta pa ne pojenja, uspeha po vsej verjetnosti ne bo.
V pogovorih med ljudmi alergije veljajo za nepredvidljive, lahko se pojavijo in izginejo. Ali zdravniki to potrjujete?Da in ne. Nagnjenost k alergijam je na primer dedna. Če imata oba starša seneni nahod, ne smeta biti presenečena, če bo imel tudi otrok alergijske težave. Presenečenje bi pravzaprav bilo, če teh težav ne bi imel. Če ima otrok alergije na hrano, ki izzvenijo, se kasneje ne bodo več pojavile, velika verjetnost pa je, da bo takšen otrok razvil astmo ali rinitis oziroma seneni nahod v povezavi z alergijami na pelode. Človek ni nikoli prestar, da bi se mu na novo razvila kakšna alergija, pojavi se lahko tudi pri 80 letih.
