Tudi sanjalo se mi ni, da je bil član partije na primer škof Rožman, ki je šel pozdravit okupatorje, celo v Rim se je odpeljal, da se jim je zahvalil za okupacijo slovenskih dežel, ki so po mnenju vodstva takratne slovenske Cerkve tako prišle v prave roke in v odlično vodenje. Družbo na takratnih fotografijah mu delajo drugi člani partije, ban Natlačen in drugi vidni člani takratne SLS – tako da bomo vedeli, da je bila tedaj SLS očitno stranka zloglasne partije, ne pa desna stranka, kot nas hočejo prepričati zdaj. Vsa kolaboracija takratnih partijcev (po navedbi Janezovega tviteraša), ki so z veliko vdanostjo pozdravljali okupatorje, je zelo dobro dokumentirana in ima naš zgodovinar prav, samo da šele zdaj izvemo, kdo so bili takratni člani partije, ki so vdano sodelovali z okupatorji.
Čudno je le, da je bila ta vrsta kolaboracije na nürnberškem procesu spoznana za zločin, ki ne zastara, in da so poleg fotografij o sodelovanju tudi slike, ki govorijo o ljubezenskem odnosu do slovenskega naroda, ki so ga po izkazovanju okupatorske ljubezni vozili z morišč kar na pokopališča – spomenike, posvečene tem okupatorskim in tudi domobranskim žrtvam, pa bi Janezovi vojščaki sedaj najraje kar odstranili. To bo težko uspelo, ker je vse preveč popisano in dokumentirano. Takih žalitev pravih partijcev, ki so šli v boj proti okupatorjem in so za domovino umirali, slovenski narod ne bo oprostil, kot tudi izdajstva ne bo nikoli oprostil. In tudi praznik bo ostal – v spomin in opomin.
Anton Potočnik, Dobrova