V sklopu nacionalne pobude Pripelji srečo v službo je lani 206 kolesarskih trojic v štirih mesecih prekolesarilo 238.053 kilometrov in ozračje olajšalo za več kot 38 ton izpustov CO2, ki bi jih sicer pridelali z avtomobili. »Tudi to je podatek, ki nas žene, da že sedmo leto vztrajamo in nadgrajujemo pobudo, ki v službo pripelje srečne, s svežim zrakom predihane in dokazano bolj zdrave zaposlene,« je jasen Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta Slovenije.
Zato bo dodatno nadgrajena pobuda svoje kolesje pognala tudi letos, in sicer ta ponedeljek, 16. maja. Po zgledu drugih držav bo tokrat trajala le štiri tedne, v njej pa bodo poleg trojic sodelovali tudi posamezniki. »Praksa je namreč pokazala, da so bili štirje meseci predolgi in da so v nekaterih delovnih okoljih težko sestavili trojice,« je pojasnil Mladenovič in dodal, da to potrjuje tudi letos množičnejša registracija, ki poteka na spletni strani www.pripeljisrecovsluzbo.si. S papirnatim koledarjem so letos poskrbeli tudi za vključitev kolesarjev, ki pri delu nimajo dostopa do računalnika. Še zlasti zagreto pa so v pobudi tokrat nagovorili delodajalce, ki jim bodo za prijazen odnos do kolesarjev in okolja podelili certifikat kolesarjem prijazno delovno mesto. Certifikat so razvili v sklopu evropskega projekta Bike2Work pod okriljem evropske kolesarske zveze prav za izboljšanje pogojev kolesarjenja na delo. Sodelovalo je vseh enajst v projekt vključenih evropskih držav; certificiranje bo pri nas urejal Urbanistični inštitut RS. Certifikat bo veljal dve leti. Podjetje bo moralo izpolniti več pogojev, na prepihu bodo zlasti njihove motivacijske aktivnosti za spodbujanje kolesarjenja in razpoložljiva infrastruktura, je pojasnil Mladenovič.
Uredili varno kolesarnico
Da si certifikat želijo pridobiti že letos, je napovedal Tomaž Grm, direktor Butan plina, kjer so kolesarjem že lani temeljito prenovili kolesarnico. Nabor preostalih aktivnosti še usklajujejo in jih bodo do ponedeljka zagotovo dorekli, je povedal direktor in ocenil, da se vsi v službo seveda nikoli ne bodo mogli voziti s kolesom, saj prihajajo iz vse Slovenije. Zato bodo za bolj zdravo in okolju prijazno življenje nagovarjali predvsem tiste, ki živijo v krogu od 15 do 20 kilometrov od delovnega mesta.
»Že nekaj let poleg občanov spodbujamo in nagovarjamo za kolesarjenje tudi vseh 12.000 zaposlenih v upravi ter javnih podjetjih in zavodih mestne občine. V mestu pa smo vpeljali kar nekaj ukrepov za kolesarjenju prijazno mesto, kot je denimo bolj urejena Slovenska cesta, kolesarski žepi na križiščih, v sistemu Bicekelj pa si je kolesa od ustanovitve izposodilo že več kot 3,3 milijona kolesarjev,« našteva Vita Kontič z Mestne občine Ljubljana in napove, da se bodo trudili še naprej, čeprav je za kolesarje nagrada že kolesarjenje.
Dež ni ovira
»Kolesarjenje pozitivno vpliva na občutek sreče, povečuje delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci,« pritrjuje Luka Mladenovič, ki ugotavlja, da je pri nas na kolesarskih stezah vse več kolesarjev tudi v dežju ali že dan po snegu. »Dež kolesarjev ne ovira več zlasti na poti domov, v službo pa se je kljub pelerini v dežju včasih težje podati. Pomagalo bo, ko bodo delodajalci poskrbeli tudi za garderobe in tuše,« meni Mladenovič, ki se na kolesu v službo vozi vsaj štirikrat na teden iz Mednega, in doda, da na Nizozemskem kolesarji v večjih mestih opravijo s kolesom tudi do 60 odstotkov vseh poti. V Ljubljani naj bi v službo kolesarilo med 15 in 20 odstotkov zaposlenih, vendar je odstotek precej višji v središču mesta in precej nižji nekje ob obvoznici, kjer je lažja dostopnost z avtomobili.
