Skupna gospodarska rast devetnajstih članic evrskega območja je bila v prvem četrtletju 0,6-odstotna, dvakrat višja kot v zadnjem četrtletju leta 2015, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. ZDA so sicer že leta 2011 dosegle BDP, ki so ga imele pred krizo leta 2008, medtem ko ga je evrsko območje doseglo šele letos, Slovenija pa še vedno ne. Je pa seveda res, da je bila pri nas gospodarska rast v letih pred krizo zelo visoka.
Težav južnih članic ni konec
Vsekakor so ekonomisti pri tej solidni gospodarski rasti na evrskem območju v prvem letošnjem četrtletju previdni, saj pozitivni učinki pocenitve nafte in drugih surovin najbrž ne bodo trajali dolgo. Če se stopnja brezposelnosti v Španiji, Italiji in Franciji zmanjšuje, je v vseh teh treh velikih evrskih državah še naprej zelo visoka. Vse tri velike države imajo še naprej težave tudi z javnimi financami. Sedanjo gospodarsko okrevanje evrskega območja bi lahko ogrozila predvsem politična nestabilnost. »Evropski voditelji bi največ naredili za okrevanje gospodarstva, če bi povrnili zaupanje vlagateljem v politično-ekonomsko stabilnost projekta EU. Preveč je ugibanj o prihodnosti EU in trgi v tako negotovih razmerah težje okrevajo,« ocenjuje ekonomist Matej Lahovnik.
Španija je imela po nekaterih ocenah v prvem trimesečju celo 0,8-odstotno gospodarsko rast, zato je pričakovati, da se bo brezposelnost tudi pri njih še naprej zmanjševala. Trenutno je sicer brez dela vsak peti Španec. V Franciji je bila v prvem četrtletju gospodarska rast 0,6-odstotna in predsednik François Hollande upa, da se bo po sedmih suhih letih končno ustavilo neprestano naraščanje brezposelnosti. V Nemčiji je gospodarska rast 0,6-odstotna, v Italiji 0,3. Vendar mora Francija zaradi relativno visoke rodnosti in velikega števila mladih iskalcev zaposlitve imeti gospodarsko rast na letni ravni vsaj enega odstotka (česar v zadnjih sedmih letih ni bilo), da se brezposelnost ne poveča, v Italiji je za to dovolj 0,3-odstotna rast.
Na sedanjo povečano gospodarsko rast v evrskem območju je vplivalo povečano domače povpraševanje, saj ljudje plačujejo manj za bencin in jim zato ostane več za druge stvari, z zmanjševanjem brezposelnosti pa se povečuje tudi kupna moč. Februarja je bila stopnja brezposelnosti v evrskem območju 10,4-, marca 10,2-odstotna, kar je najnižja po avgustu 2011. V vsej EU pa se je zmanjšala z 8,9 na 8,8 odstotka, na primer na Češkem, ki nima evra, je samo še 4,1-odstotna, v Nemčiji pa 4,2-odstotna.
Po drugi svetovni vojni najhujše desetletje
Šele zdaj je torej evrsko območje doseglo BDP iz časa pred krizo. V tem je ZDA, od koder je sicer kriza leta 2008 prišla, s pragmatično politiko, h kateri sodi tudi moratorij na dolgove nekaterih zadolženih zveznih držav, uspelo že leta 2011. Še vedno pa bo ob povečanju števila ljudi letos BDP na prebivalca v evrskem območju manjši kot leta 2007. Za gospodarstvo tako katastrofalnega desetletja Evropa ni imela od druge svetovne vojne.
Kot pravi Thomas Piketty, smo v Evropi po začetku krize preveč hoteli zmanjšati javni dolg in zategovati pas, kar je slabo vplivalo na gospodarsko rast. Ameriška kriza se je spremenila v evropsko, tako da se je v letih 2011–2013, ko so imele ZDA s svojo prožno proračunsko politiko solidno gospodarsko rast, evrsko območje po lastni krivdi soočilo z novim padcem gospodarske aktivnosti. Za južne članice evrskega območja je bilo v teh letih zlasti pogubno, da se Evropa ni znala dovolj hitro odzvati na mahinacije finančnih trgov. Za Pikettyja je škandalozno, da se od južnih članic evrskega območja, ki imajo predvsem zato danes za 10 ali celo 20 odstotkov manjši BDP kot pred desetimi leti, še vedno zahteva, da namenjajo tri ali štiri odstotke BDP za dolgove.
Brexit bi nas udaril po žepu
Poleg evropske neenotnosti bi lahko še nekateri drugi dejavniki onemogočili daljšo gospodarsko rast, tudi v Sloveniji. Trenutne politično-ekonomske razmere v obeh ključnih članicah EU, Nemčiji in Franciji, so precej zapletene in morebitni odhod Velike Britanije iz EU bi zagotovo negativno vplival na razpoloženje na trgih. Poleg tega obstajajo določena dodatna globalna tveganja, ki so povezana z ohlajanjem kitajskega gospodarstva, na kar opozarja tudi Mednarodni denarni sklad.
