Ravno v tem tednu je pristal v stečaju teksaški Paragon Offshore, naftni velikan, specializiran za črpanje nafte iz morskih globin. Lastniki bodo zadržali 65 odstotkov družbe, ki zaposluje skoraj 3000 ljudi in bo skozi stečajni postopek znižala zadolženost z 2,7 na 1,1 milijarde dolarjev. Paragon bo lahko posloval naprej, s čimer se uvršča med srečne »poražence« obdobja ekstremno nizkih cen surove nafte. Večina od več kot 60 energetskih podjetij, ki so zaradi 75-odstotnega padca cen tekočega zlata že pristala v stečaju, nima te sreče.
Tretjina v bankrot, s težavami tudi velikani
Njihove vrste se bodo letos še okrepile. Obstaja namreč resno tveganje, da bo letos v stečaju ali vsaj v finančnih težavah pristala kar tretjina od približno 500 naftnih in plinskih podjetij, ki kotirajo na svetovnih borzah. V revizijski in svetovalni družbi Deloitte ocenjujejo, da je ogroženih okoli 175 podjetij (po oceni družbe IHS je kritičnih 150), ki bodo precej težko odplačala skupno več kot 150 milijard dolarjev dolgov ob nadaljnjem zniževanju vlaganj, prihodkov, marž in dobičkov. Posledično bodo dolgovi še dodatno obremenjevali poslovanje ogroženih podjetij, ki bi se lahko zaradi tega hitro znašla v tirnicah v negativno spiralo.
Težava je šibka likvidnost. Čeprav naj bi kar 95 odstotkov svetovnih proizvajalcev nafte imelo manj kot 15 dolarjev stroškov črpanja za 159-litrski sod, se zaradi prezadolženosti in ukinjanja novih projektov ob trenutnih cenah ne morejo postaviti na noge. Njihovo preživetje tako ne bo toliko odvisno od nižanja stroškov – lani so energetske družbe ukinile okoli 260.000 delovnih mest in odpovedale 400 milijard dolarjev vlaganj – kot od tega, kdaj bodo cene nafte spet začele rasti.
Z odgovorom na to vprašanje se intenzivno ukvarjajo tudi največje svetovne naftne družbe, ki so zaradi šoka z naftnega trga utrpele visoko znižanje dobičkov. Med peterico največjih naftnih podjetij na borzi, za katere so na voljo celoletni lanski rezultati, jo je še najbolje odnesel francoski Total, katerega dobiček se je znižal »zgolj« za 18 odstotkov, na 10,5 milijarde dolarjev. Ameriški Exxon Mobil, največja svetovna naftna družba po tržni kapitalizaciji (vsaj dokler ne vstopi na borzo savdski Aramco), je utrpel 50-odstotni padec čistega dobička, Chevronov dobiček je usahnil za več kot tri četrtine, dobiček britansko-nizozemskega velikana Royal Dutch Shell pa za več kot 86 odstotkov. Rekordno izgubo je pridelal britanski BP, ki je pristal 6,5 milijarde dolarjev v rdečem. Letos bo skrčil vlaganja za nekaj milijard dolarjev in ukinil 7000 delovnih mest. Shell in Exxon naj bi skupno ukinila več kot 25.000 delovnih mest.
Prvi korak Opeca za rast cen nafte?
»Leto 2016 je leto težkih odločitev, saj bo kriza v naftnem sektorju dosegla vrhunec,« je v enem od intervjujev dejal John England, podpredsednik družbe Deloitte. Nižja vlaganja bodo pomenila nižjo proizvodnjo nafte, a ta padec vsaj letos še ne bo imel pomembnega vpliva.
Tega se očitno zavedajo tudi države združenja izvoznic nafte Opec, ki so z okrepljenim črpanjem nafte v boju za tržne deleže pomagale zbijati cene. Zdaj obračajo ploščo. Včeraj so se Savdska Arabija, Rusija, Venezuela in Katar zavezale, da bodo zamrznile črpanje nafte na trenutnih ravneh. Dogovor, sicer dokaj ohlapen, je dokaz, kako visoka je zaskrbljenost v državah izvoznicah nafte, ki se soočajo z upadanjem proračunskih prihodkov. V Rusiji denimo razmišljajo o razprodaji državnega premoženja, vključno z letalskim prevoznikom Aeroflot in energetsko družbo Rosneft, v Savdski Arabiji želijo privatizirati največje naftno podjetje na svetu Aramco, medtem ko naj bi morala Nigerija zaradi proračunskega primanjkljaja celo zaprositi za pomoč Mednarodni denarni sklad (IMF).
Edina težava Opeca je, da se nekatere druge države ne strinjajo s potezo četverice. Med njimi je najglasnejši Iran, ki se po več letih mednarodnih sankcij ravno z večjimi količinami nafte v teh tednih vrača na svetovne trge – do konca meseca naj bi izvozil 1,5 milijona sodov nafte na dan. Teheran naj bi bil pripravljen zamrzniti proizvodnjo šele, ko bo dosegel raven iz let, ko še ni bil izgnan s trgov. Tedaj je dnevno proizvedel 4,5 milijona sodov nafte, torej vsaj dva milijona sodov več kot danes. Če pride do tega, bo najverjetneje propadel tudi prej omenjeni dogovor četverice, kar bi bržkone pomenilo nove pritiske na ceno surove nafte in s tem dodatne težave za energetske velikane.
Poslovanje naftnih velikanov*
morningstar.com, splet
PODATKI
EXXON MOBIL
ROYAL DUTCH SHELL
BP
CHEVRON
TOTAL
Prihodki
Sprememba 2015/14
(v mrd. $)
(v %)
267,0
–35,0
272,1
–36,9
–37,0
222,8
129,9
–38,7
143,4
–32,4
Sprememba 2015/14
Poslovni izid
(v mrd. $)
(v %)
16,2
–50,2
1,94
–86,6
-6,5
ni podatka
4,29
–77,8
10,5
–18,0
Napovedano zmanjšanje vlaganj
Napovedana odpuščanja
(v mrd. $)
14.000
9
27**
10.000
3
7000
8,5
4000
4
2000
* podatki za največje energetske družbe, za katere so bili ti razpoložljivi
** skupno znižanje vlaganj po združitvi z britansko družbo BG
