Namestnik generalnega sekretarja Nata Alexander Vershbow je na včerajšnjih pogovorih s slovenskim političnim vrhom v Ljubljani vrhovnega poveljnika vojske, predsednika republike Boruta Pahorja pozval, naj v prihodnjih dveh mesecih predstavi jasen načrt, kako namerava izboljšati višino svojih obrambnih izdatkov. Slovenija namreč že leta ne dosega ravni dveh odstotkov obrambnega proračuna, kot od svojih članic pričakuje zavezništvo Nato. Čeprav je delež proračuna za obrambo vsa leta nihal, je največji delež obrambnega proračuna država dosegala leta 2010, ko je za obrambo namenila 1,61 odstotka BDP. Odtlej je delež obrambnih izdatkov v državnem proračunu krepko padel in najnižjo točko dosegel letos z 0,94 odstotka BDP. Po srednjeročnem obrambnem programu Slovenija načrtuje povečanje obrambnih izdatkov do leta 2020 na 1,03 odstotka BDP.
Zaradi vse manjšega deleža za obrambo se je stanje vojske krepko poslabšalo. Slovenska vojska je bila lani že tretje leto zapored na najslabši ravni pripravljenosti, je ob predstavitvi nedavnega letnega poročila o stanju obrambnih sil ocenil predsednik republike Pahor.
Nato ne sankcionira držav,ki ne dosegajo ciljev
V pogovoru za Dnevnik je Vershbow (daljši pogovor bomo objavili v sredo) povedal, da zavezništvo ceni prispevek Slovenije od začetka njenega članstva v Natu in še prej, ko je z zavezništvom sodelovala kot partnerica. Posebej je izpostavil sodelovanje Slovenije pri Natovih misijah na Kosovu in v Afganistanu, prav tako pa tudi prispevek države h globalni varnosti s sodelovanjem v misiji EU v Maliju. Toda Vershbow tako kot zavezništvo v minulih mesecih ni skrival nezadovoljstva nad slovenskim nizkim obrambnim proračunskim deležem. »Ne moremo prezreti dejstva, da je obrambni proračun od leta 2010 padel za tretjino in je zdaj krepko pod Natovim ciljem dveh odstotkov BDP. Prav tako je odstotek, ki je namenjen opremi in modernizaciji, padel na en odstotek, pred leti pa je znašal še 17 odstotkov. Upamo, da bo prišlo do povečanje obrambnih izdatkov, tako v celoti kot tudi pri deležu, ki je namenjen modernizaciji,« je dejal. Povečanje proračunskih izdatkov je del politične odgovornosti držav do drugih zaveznic, Nato pa ne sankcionira držav članic, ki teh ciljev ne dosegajo, je še pristavil.
Tudi majhni naj prispevajo
Na sestankih v Ljubljani je namestnik generalnega sekretarja Nata slišal priznanja političnega vrha, da predstavlja obstoječi proračunski delež težavo in se mora Slovenija odrezati bolje. »V zahtevnem varnostnem okolju tako na našem vzhodnem kot južnem krilu mora k večji varnosti prispevati vsak zaveznik. Tudi majhni zavezniki lahko zagotovijo, da imajo vsaj nekaj manjših ustrezno opremljenih bataljonov, ki jih je mogoče hitro namestiti, da bi z njimi podprli zaveznike ali sodelovali v prihodnjih operacijah kriznega upravljanja,« je dejal Vershbow.
