»Vedno ste si vzeli čas in sočustvovali. Jokala sem jaz, jokali ste vi, ampak potem se je zgodil ta pacient. Imela sem občutek, da je nekaj narobe, vi pa tako mirni, tako pomirjeni,« se je medicinska sestra Petra Šanc med današnjim pričanjem v solzah obrnila proti obtoženemu zdravniku Ivanu Radanu, ki ga tožilstvo dolži šestih umorov, ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja in omogočanja uživanja prepovedanih drog. Največ je govorila o spornem odmerku propofola, s katerim naj bi nekdanji zdravnik intenzivnega oddelka nevrološke klinike pred očmi svojcev skrajšal življenje umirajočemu pacientu.
Če ne bi bilo poleg svojcev, bi glasneje ugovarjala
Na trenutke izjemno mučno triurno pričanje Šančeve, ki ga je Radanov odvetnik Milan Krstić sredi sodne dvorane komentiral z »bravo tožilka, lepo ste naučili pričo«, je bilo za Radana močno obremenilno. Medicinska sestra je povedala, da je morala po odredbi umirajočemu pacientu propofol nastaviti na najvišjo možno hitrost. To se ji samo po sebi ni zdelo sporno, saj je mislila, da bo pacient prejel le nekaj mililitrov enkratnega odmerka. Toda ko je Radana vprašala, kako naj po prvem odmerku prilagodi napravo, ji je Radan dejal, naj kar pusti, da propofol teče. Začudena ga je ubogala in ga kasneje še enkrat vprašala, ali naj prilagodi napravo, vendar naj bi Radan vztrajal pri visoki hitrosti. »Definitivno bi bolj ugovarjala, če ne bi bili poleg svojci,« je v solzah povedala Šančeva in dodala, da Radan medicinskim sestram ni pustil, da odmerjeni propofol vpišejo v zdravstveno dokumentacijo.
Ko je pacient umrl in so se njegovi svojci poslovili, je uredila njegovo dokumentacijo in šla na dve cigareti, nato pa je o nenavadnem dogodku po telefonu obvestila nadrejeno medicinsko sestro, ki se klica danes ne spominja. »Takrat nisem razmišljala, da je šlo za evtanazijo, ampak da je bil tako visok odmerek nepotreben,« je pojasnila Šančeva. Dodala je, da joka že eno leto in da se ji je sesulo vse, v kar je verjela: »Zaupala sem Radanu in verjela sem, da delamo dobro.«
Po njeni oceni naj bi v telo pacienta steklo 50 mililitrov propofola, Radan pa naj bi vmes tudi sam na črpalki nastavil nadaljevanje vbrizgavanja, saj je s črpalko znal delati: »To ni bil njegov delokrog, vendar je znal določene stvari s perfuzorji. Izrazil je zanimanje, kako delujejo, drugih zdravnikov to ni zanimalo.«
Radanov zagovornik v preiskavi novačil pričo
Šančeva je povedala, da jo je vse skupaj močno pretreslo, pred dvema mesecema pa se je z intenzivnega oddelka nevrološke klinike preselila na onkologijo. Dovolj je imela pritiskov, saj ji je vodja medicinskih sester očitala, da je Radana nekritično ubogala in ni dovolj glasno opozorila na incident. Tudi sicer čuti zaradi vpletenosti v zadevo velike pritiske, pri čemer je opozorila na sporno ravnanje Radanovega zagovornika Krstića, ki naj bi ji ponujal odvetniške storitve. »Dejal je, da se želi sestati, da sem odlična oseba, da sem edina, ki govorim resnico, in da mu je žal, da mora zastopati dr. Radana, ker bi raje mene,« je danes pričala Šančeva in dodala, da jo je Krstić poklical po njenem zaslišanju v preiskavi. O tem je spregovorila, ker je odvetnik Krstić, ki v kazenskem postopku zoper Radana vidi nekakšno skupinsko zaroto zdravstva, policije, tožilstva, sodstva in medijev, danes na sojenju namigoval, da so ji policisti ponujali odvetnika ter da priča po nareku policistov in tožilstva.
Poleg zagovornika ima Radan trdno oporo tudi v danes zaslišani nekdanji predstojnici kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Bojani Žvan. Prav ona je Radana – kljub opozorilu o njegovih težavah zaradi domnevne odvisnosti od psihoaktivnih zdravil na prejšnjem delovnem mestu – vzela v službo, kmalu po izbruhu afere s kalijem pa je tudi ona izgubila mesto predstojnice. Danes je povedala, da so jo močno degradirali, čeprav je na svojem področju najbolj izobražena slovenska zdravnica. »Mislim, da so se me želeli znebiti,« je povedala na sodišču in dodala, da so se preiskovanja Radana v kliničnem centru nalašč lotili mimo nje. Podobno kot obramba je tudi ona prepričana, da je vodstvo kliničnega centra nad Radanom nepravilno izvedlo strokovni nadzor in da je Radan nedolžen. »Nisem verjela, da je pacient dobil kalij, saj bi umrl v sekundi,« je povedala o incidentu, ki je sprožil celotno preiskavo, o Radanu pa je tudi sicer slišala samo lepe besede.
