Vpričo avstrijskega izvedenca intenzivista Wolfganga Krölla, dr. med., je obtoženi zdravnik Ivan Radan vendarle podal obsežnejši zagovor in tudi odgovarjal na vprašanja tožilstva. Avstrijski izvedenec je Radanu zastavil le nekaj vprašanj, konkretno pripombo pa je naslovil na slovenski Inštitut za sodno medicino. »Kako lahko zdravnik sodne medicine daje izjave glede hudo bolnih bolnikov na intenzivni medicini, ne da bi kdaj videl te paciente in jih zdravil?« se je spraševal Kröll in s tem razveselil obrambo, ki nasprotuje obremenjujočim ugotovitvam dr. Armina Alibegovića z Inštituta za sodno medicino. Ta sicer na sojenju niti ne nastopa kot izvedenec, temveč kot priča, saj je policistom ponujal strokovno pomoč pri preiskavi nepravilnosti na Nevrološki kliniki.
Želel preprečiti nemir in dušenje
»Ti bolniki so imeli težave, ko smo jih odvedli od ventilatorja, in sem se odločil za aplikacijo morfija,« je v svojem zagovoru povedal nekdanji zdravnik intenzivnega oddelka Nevrološke klinike, ki je poleg šestih umorov obtožen še zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin, omogočanja uživanja prepovedanih drog in neupravičenega snemanja. »Pri njih se je pojavil distres. Težko so dihali in bili so nemirni. Zato sem se odločil za morfij in v enem primeru za propofol,« je dejal Radan in dodal, da ima vsak bolnik pravico, da ne umre prestrašen in osamljen. Po njegovih besedah sta bila na Nevrološki kliniki neznanje in neozaveščenost osebja ključna za slabo obravnavo bolnikov, zato se je s provokacijo v »aferi s kalijem« odločil, da opozori na kršenje etičnih načel pri umirajočih. Sicer pa so bili po njegovih besedah vsi odmerki zdravil v mejah normale ter so preprečili bolečino in dušenje.
Ker je njegov zagovor poslušal tudi avstrijski izvedenec, ki je imel do zdaj na voljo le del dokumentacije, medicinske sestre pa še niso bile zaslišane, je tožilka dr. Katarina Bergant Radanu predstavila njegove nasprotujoče si izjave iz preiskave in predvsem obremenjujoča pričevanja medicinskih sester. Radan je pojasnil, da se v preiskavi ni mogel vsega natančno spomniti, saj je imel po aretaciji le 24 ur časa za pripravo na zagovor. Glede izjav medicinskih sester, da pri enem izmed pacientov denimo ni pustil v temperaturni list vpisati visokih odmerkov propofola, je Radan povedal, da je šlo le za nesporazum. Glede nekaterih drugih spornih okoliščin pa ga je zapustil spomin.
O bolniku, ki naj bi po prepričanju tožilstva dobil smrtonosni odmerek kalija, je Radan – poleg že slišanega scenarija o provokaciji in obvodu cevke v podlogo – povedal, da je po njegovi smrti odstranil obvod in podlogo, kamor je tekel kalij, ter ju vrgel v koš za smeti. To naj bi storil, preden so sestre odpeljale pokojnega, toda po tem, ko so sestre, ki domnevnega obvoda tako kot nihče drug niso opazile, opravile EKG.
Avstrijska praksa drugačna od slovenske
Kröll je imel le nekaj vprašanj za Radana. Zanimalo ga je, zakaj je Radan tiste odmerke morfija in propola, za katere trdi, da so bili enkratni, medicinske sestre pa, da večkratni, odmerjal s črpalko pri največji hitrosti in ne ročno z brizgalko. Takšna praksa avstrijskemu izvedencu namreč ni znana; Radan je pojasnil, da se pri nas dela na takšen način, saj je tako bolj sterilno. Kröll je na to dejal, da se bo še dodatno pozanimal pri kolegih, sicer pa ga bodo kot pričo zaslišali prihodnji četrtek, ko se bo izrekel o primernosti Radanovega početja.
Tokrat je bilo na sojenju kar nekaj zapletov. Izkazalo se je, da sodni izvedenec še ni prejel prevoda poročila o strokovnem nadzoru na Nevrološki kliniki, tožilka pa se je pritožila tudi nad odločitvijo sodnega senata, da Alibegović ni smel nadaljevati svojega pričanja. Tožilka je sodni senat opozorila, da vrstni red poteka glavne obravnave določa zakon o kazenskem postopku, vendar je sodni senat, ki mu predseduje mag. , ni uslišal. Po njenem mnenju je šlo za nezakonito odločitev senata, ki da obrambi ugodi prav vse. »Sodni senat ugodi izključno in vsem zahtevam obrambe. Na tak način kršite načelo kontradiktornosti. Tožilstvu morate dati možnost, da dokazuje očitke iz obtožnice,« je dejala tožilka Bergantova.
