Ker nadzor nad 150.000 avtomobili, ki jih Slovenci vsako leto vsaj začasno umaknejo iz prometa, predstavlja prevelik zalogaj za 50 okoljskih inšpektorjev v državi, nad lastnike odsluženih avtomobilov ministrstvo za okolje in prostor pošilja davek. Nova dajatev na odjavljeno vozilo bo doletela vsakogar, ki bo vozilo odjavil iz prometa in ne bo dokazal, da ima avto novega lastnika v Sloveniji, da je bilo prodano v tujino ali da je končalo pri enem od uradnih zbiralcev izrabljenih vozil v državi. Kako visoka bo nova dajatev, Jana Miklavčič z okoljskega ministrstva ob predstavitvi osnutka novega programa ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja ni pojasnila, je pa dejala, da je zakonska podlaga že spisana.
Rešitev ministrstva je podobna predlogu uvoznikov avtomobilov, po katerem bi zadnjemu lastniku za odjavljeno vozilo po enem letu zaračunali do 15 evrov davka, nato pa bi država dajatev vsako leto postopno zviševala. Če tudi po desetih letih lastnik vozila ne bi ponovno registriral, bi davek dvignili na 200 evrov na leto.
Ni stroška, a tudi dobička ne
S tem bi po mnenju uvoznikov ustavili množične zlorabe obstoječe izjave o lokaciji vozila, ki je v osnovi sicer namenjena neregistriranim, vendar še uporabnim avtomobilom, a jo s pridom izkoriščajo tudi lastniki izrabljenih vozil. Ker nihče ne preverja, ali je vozilo dejansko na prijavljeni lokaciji, na tisoče odsluženih kosov pločevine, plastike, stekla, predvsem pa velike količine olja, maziva in drugih nevarnih snovi, ki so v vsakem vozilu, povsem nenadzorovano konča nekje na zasebnih zemljiščih, travnikih in v gozdovih. Čeprav lastnik nima stroškov z oddajo avtomobila v uradno razgradnjo oziroma mora plačati zgolj avtovleko do obrata, izrabljeno vozilo velikokrat raje (za manjše plačilo) prepusti kateremu od številnih na črno delujočih odpadov oziroma nelegalnih zbiralcev avtomobilskih delov v državi. Uradno vsako leto razgradimo le okoli 6000 vozil, medtem ko se letno izrabi najmanj 30.000 avtomobilov, verjetno še precej več.
Ponikanje izrabljenih avtomobilov neznano kam pa je le ena izmed bolj očitnih težav z odpadki, zaradi katerih državi ob okoljski in ekonomski škodi grozijo tudi visoke bruseljske kazni. Zaradi »kant« je moral že leta 2010 položaj zapustiti takratni okoljski minister Karl Erjavec, a se stanje do danes ni bistveno izboljšalo.
Še več vročega kostanja
Med prioritetami predlaganega programa ravnanja z odpadki ministrstvo omenja tudi ureditev problematike ločeno zbrane odpadne embalaže, ki se kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij, ker posebej za to ustanovljene zasebne družbe (DROE) nočejo prevzeti vseh zbranih odpadkov. Temu namerava ministrstvo po besedah Miklavčičeve narediti konec z jasnejšo opredelitvijo obveznosti družb in z zaostritvijo pogojev za opravljanje dejavnosti, hkrati pa želi na novo urediti prihodke in stroške teh zasebnih podjetij. Spomnimo, računsko sodišče je septembra lani jasno opozorilo, da strošek zbiranja odpadne embalaže krijejo gospodinjstva in drugi plačniki položnic komunalnih podjetij (14,5 milijona evrov na leto), družbe za ravnanje z odpadno embalažo – ki jim komunalna podjetja ločeno zbrano embalažo odstopijo brezplačno – pa nato s prodajo posameznih surovin kujejo dobičke (12 milijonov evrov na leto).
Program ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja, katerega javna obravnava se konča danes, želi sicer ministrstvo v parlamentarno proceduro spraviti do konca maja, večino ukrepov v njem pa izvesti v naslednjih dveh letih.
