»Imeti morate uporabno dovoljenje, pridobiti morate soglasje etažnih lastnikov, vaše stanovanje mora izpolnjevati minimalne tehnične standarde in se kategorizirati... Registrirati morate dejavnost, izdajati račune, občinam nakazovati turistično takso, voditi knjigo gostov, za katero potrebujete odločbo upravne enote, goste morate v 12 urah prijavljati policiji ter statističnemu uradu poročati o številu nočitev...« obveznosti sobodajalcev, tudi tistih, ki bi svoje stanovanje občasno ponujali na vse bolj priljubljeni spletni platformi Airbnb, povzema Uroš Buda z Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.
S trenutno ureditvijo izgubljajo vsi
Država namreč gostitelje, ki svoje stanovanje občasno oddajajo prek spletne platforme Airbnb, enači s celoletnimi oziroma trajnimi sobodajalci. A ker so postopki registracije dejavnosti, pravilne prijave davkov in pridobivanja kopice dovoljenj precej zahtevni, pravila igre upošteva le okoli dvajset odstotkov vseh ponudnikov na priljubljeni spletni platformi. Preostali – velika večina – svoja stanovanja turistom oddajajo na črno. »Trenutno izgubljamo vsi – država, tisti, ki bi z oddajanjem prek Airbnb radi zaslužili dodaten denar, mladi, ki iščejo najemniška stanovanja, in navsezadnje tudi celoletni sobodajalci ter vsi drugi legalni nastanitveni objekti,« je prepričan Buda, ki pravi, da je poenostavitev zakonskih postopkov, povezanih s kratkoročnimi oddajami nepremičnin, kamor pade tudi oddajanje stanovanja prek Airbnb, nujna.
Kot pravijo v Turizmu Ljubljana, je dodatna nastanitvena ponudba, kot so stanovanja na Airbnb, sicer dobrodošla, bi si pa želeli, da bi bil ta segment tudi primerno zakonsko urejen. Večina ponudnikov na Airbnb namreč ne plačuje turistične takse. »Ta denar je namenjen nadaljnjemu razvoju turizma,« opominja Nina Kosin s Turizma Ljubljana.
Država obljub še ni izpolnila
Po veljavni zakonodaji lahko registrirana fizična oseba ponuja svojo nepremičnino v kratkoročne najeme – kamor spada tudi oddajanje prek Airbnb – največ pet mesecev v letu, ima pa lahko največ petnajst ležišč. »Petmesečna zasedenost je več kot 40-odstotna letna zasedenost zmogljivosti, kar je daleč nad povprečjem celoletnih sobodajalcev,« opozarja Buda, ki meni, da tudi zato razlikovanje airbnbjevcev in celoletnih sobodajalcev ni in ne bi bilo smiselno.
Prav rastoča priljubljenost te ameriške spletne platforme pa je povzročila, da se je iz zimskega spanja začela prebujati tudi država. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč že pred časom ustanovilo medresorsko delovno skupino, ki naj bi pripravila predloge rešitev te problematike.
Čeprav je bilo rečeno, da bodo to storili do konca marca, so nam od tam sporočili, da skupina še ni končala svojega dela. »Poročilo, ki je trenutno v zaključni fazi, bomo v kratkem poslali vladi. Do problematike se bo vlada opredelila predvidoma prihodnji mesec, ko bo obravnavala poročilo in predlog akcijskega načrta.«
Ne, Airbnb ni trn v peti hotelom
Če smo še pred kratkim pri hotelirjih glede spletne platforme Airbnb zaznali nekoliko nejevolje in očitke, češ da jim ta krade goste, pa kaže, da so zdaj v njej uvideli tudi priložnost zase. »Airbnb nam omogoča, da nagovarjamo goste, ki se v osnovi ne bi odločili za namestitev v hotelu,« je prepričan sekretar nadzornega sveta v Hitu Jure Boltar.
Kot pravi, poenostavitve zakonodaje za sobodajalce pozdravljajo, saj je po njegovem turizem na destinaciji uspešen toliko, kot so uspešni najmanjši deležniki. »Na tak način bomo tudi sami bolje poslovali, saj del njihovih gostov uporablja tudi naše storitve, kot so kulinarika, center dobrega počutja, igralnica, vinoteka...«
