Milijarder Philip Green, ki rad sliši, da je »trgovinski kralj«, je s številnimi dejanji postal ne samo eden izmed najbolj znanih britanskih obrazov, ker se kljub nizki rasti in trebuhu rad slika med visokimi vitkimi manekenkami, ampak je tudi grdi, umazani in zli obraz neoliberalnega kapitalizma, ki ga celo zagovorniki tega kapitalizma kritizirajo in zahtevajo njegovo izobčenje. 64-letni Green na naslov italijanskega špageti vesterna Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi) iz leta 1976 najbolj spominja zaradi prisilne uprave v devetdeset let stari legendarni trgovinski verigi BHS (British Home Stores), ki jo je lani prodal za en sam funt, potem ko jo je prej molzel, dokler je še kaj bilo.
Sir in svetovalec
Z izplačevanjem dividend družini Green, posebno ženi Tini, ki živi v Monaku, jo je oglodal do kosti. S tem je med drugim povzročil 571-milijonsko luknjo v njenem pokojninskem skladu. Čeprav so ga veliko let kritizirali tudi, zato ker je bil najbolj znan med milijarderji, ki se izmikajo plačevanju davkov, ga je nekdanji laburistični premier Blair povišal v viteza britanskega imperija z naslovom sir, sedanji konservativni premier David Cameron pa mu je dal službo svetovalca vlade.
Naključje je hotelo, da se je novica o prisilni upravi v BHS in veliki možnosti, da bo 11.000 zaposlenih v tej verigi s 164 trgovinami po vsej Britaniji in 77 v tujini ob službo, njeni številni upokojenci pa ob pokojnino, časovno ujela z objavo že tradicionalnega letnega seznama najbogatejših Otočanov (v tedniku Sunday Times). Na tem seznamu sta gospa in gospod Green na visokem 29. mestu s 3,2 milijarde funtov. Ujela se je tudi z novico, da so mu dostavili novo, že tretjo jahto, za katero je izkašljal okoli 100 milijonov funtov.
»Vzemite mu vsaj naslov!«
Sir Philip je iz verige BHS, ki jo je kupil leta 2000 za 200 milijonov in z njeno pomočjo resno obogatel in zgradil trgovinski imperij Arcadia (njen del so verige TopShop, TopMan, Miss Selfridegs in druge), zase izmolzel najmanj 586 milijonov funtov. Leta 2010 je prišlo na dan, da je Green prej vitez roparskega kapitalizma kot razpadlega britanskega imperija. Leta 2002 je družba Taveta Investments, katere formalna lastnica je Greenova žena, kupila Arcadio. S tem se je ta izognila plačilu večjega dela 150 milijonov davka, ki bi ga morala nakazati v britansko davčno blagajno.
Leta 2005 je Arcadia družini Green nakazala 1,2 milijarde dividend. Kako? S pomočjo bančnega posojila v tem znesku, ki je drastično znižal Arcadiin korporacijski davek, saj so posojilo odšteli od njenega dobička v tem letu. Greenov imperij je bil leta 2007 obtožen tudi zlorabljanja zaposlenih, saj jih je v Veliki Britaniji ponekod plačeval manj kot polovico od zakonskega minimuma. V tujini je bilo še veliko hujše.
Vsi superbogataši niso paraziti, ki se na vse mogoče načine izmikajo plačilu davkov. A ta britanski sir vsekakor je. Številni v Britaniji, ki vedo, da ni prave politične volje, da bi mu vzeli denar, zahtevajo, da mu vzamejo vsaj viteški naslov. Ker bi to tega viteza edino bolelo, ko bo imel na svoji novi jahti goste, ki ga ne bodo več naslavljali s sirom.
Mimogrede, viteški naslov sir je dobil za zasluge za razvoj trgovinskega sektorja v Britaniji. Greenu ta naslov tako veliko pomeni, da je ponudil 80 milijonov funtov za pokojninski sklad BHS. Veliko premalo.
