Po drugem krogu iranskih parlamentarnih volitev bo imela koalicija zmernih in reformistov, ki podpira predsednika Hasana Rohanija, vsega skupaj 122 poslancev, 86 jih bodo imeli konservativci, 82 pa bo neodvisnih. Rohani bo torej v svojih prizadevanjih za tuja vlaganja odvisen od neodvisnih poslancev, ki so različno usmerjeni. Pravzaprav je madžlis (parlament) samo kolesce v mašineriji iranskega političnega sistema, ki ga obvladuje vrhovni verski voditelj, to pa je konservativni ajatola Ali Hamenej. Hamenej je sicer podpiral Rohanija, ko je ta lani z Zahodom sklenil sporazum o odpravi gospodarskih sankcij v zameno za mednarodni nadzor iranskega jedrskega programa. A zdaj je Hamenej nezaupljiv do zahodnih investicij.
Kleriki in generali so tajkuni
Konservativci med drugim obvladujejo tudi tajne službe in sodišča. Predvsem pa so varuhi revolucije, katerih naloga je, da branijo islamsko ureditev države (pazijo na primer, da so ženske primerno oblečene), medtem ko redna vojska brani meje. Danes imajo varuhi revolucije veliko moč tudi zato, ker so v desetletju sankcij s podporo Hameneja in v imenu obrambe nacionalnega gospodarstva v svoje roke dobili večino večjih podjetij.
Generali varuhov revolucije so, potem ko so izkoristili delno privatizacijo in umik tujcev iz Irana, postali tajkuni. Poleg črpanja nafte imajo v rokah tudi telekomunikacijske storitve, transport, uvoz splošnih dobrin in luksuznih izdelkov, banke... Nekateri generali so postali lastniki pomembnih podjetij tudi s pokojninskimi skladi. Danes je njihovo bogastvo ocenjeno na več sto milijard evrov. Za podjetja, ki so v lasti varuhov revolucije, velja, da niso uspešna, vedno pa brez težav zmagajo na javnih natečajih. Nevarna konkurenca bi jim bila tuja podjetja, zlasti pri črpanju nafte, ki bi se lahko pri tujih vlaganjih skokovito povečalo. To bi bil hud udarec za varuhe revolucije, ki jih sicer ne gre vseh metati v en koš, saj so nekateri, potem ko so si nagrabili bogastvo, postali pragmatični.
Predsednik Rohani pa hoče bolj izkoristiti dejstvo, da je Iran četrti na svetu po zalogah nafte in prvi po zalogah zemeljskega plina. Zato želi po desetletju zahodnih gospodarskih sankcij posodobiti zastarele naprave za črpanje nafte in na 49 naftnih poljih omogočiti tuja vlaganja, ki so ocenjena na 135 milijard evrov.
Nezaupanje Zahoda
Konservativci takšnemu »prodajanju zahodnjakom« nasprotujejo. Poleg tega zahodne banke nočejo zagotoviti denarja za omenjene investicije, saj še vedno veljajo ameriške sankcije in Iran še nima dostopa do ameriškega finančnega sistema. Tako velika večina zahodnih podjetij in bank glede Irana odlaša z odločitvami.
Med ZDA in Iranom še vedno vlada nezaupanje, tudi zato, ker Teheran z vojaki podpira al Asada, daje orožje Hezbolahu, se vmešava v iraško politiko in ker iranska vojska izvaja testne izstrelitve raket. Ameriški republikanci celo nasprotujejo lanskemu sporazumu z Iranom. Vsekakor je prihodnost zahodnih investicij v Iranu odvisna od ameriških predsedniških in kongresnih volitev v novembru. mš
