Po pričakovanjih veliko novega nismo slišali, saj tega, koliko delavcev naj bi bilo v prihodnje odveč v TEŠ ali v premogovniku, ne ve še nihče. Neuradno se govori, da naj bi v premogovniku delo izgubilo nekaj sto, v šoštanjski termoelektrarni (TEŠ) pa tretjina od dobrih 300 zaposlenih. Toda ob tem naš neuradni vir opozarja, da naj bi okoli 200 rudarjev že kmalu izpolnjevalo pogoje za upokojitev, kar pomeni, da bo prizadetih bistveno manj.
Direktor TEŠ Arman Koritnik, ki se posveta sicer ni udeležil, je med stavko v elektroenergetiki dejal, da naj bi bilo v TEŠ 118 presežnih delavcev, a bi jih v najboljšem primeru kar 92 prerazporedili na druga delovna mesta, tudi znotraj skupine HSE. Dober poznavalec razmer v elektroenergetiki Velenjčan dr. Franc Žerdin, ki je bil nekdaj tudi predsednik nadzornega sveta HSE, je povedal, da so v energetiki vedno nastajale velike težave, kadar je bila prekinjena medsebojna komunikacija.
»Da je danes med ljudmi toliko nezaupanja, je ravno posledica pomanjkanja dialoga. Imeli smo že dve seji na lokalni ravni, pa se ju niso udeležili kompetentni sogovorniki, tako pa je tudi tokrat, saj ni bilo direktorja TEŠ,« je spomnil Žerdin in nadaljeval: »Ne vem, zakaj takšno izogibanje, saj se želimo le pogovarjati in vedeti, kakšna je perspektiva, saj lokalna skupnost nima namena, niti ne more vplivati na odločitve podjetij. Želimo pa biti seznanjeni z vsem, kar je širšega lokalnega pomena, saj so lahko posledice za nas tudi izjemno hude. Namreč, zaradi izgube delovnih mest ne trpijo le posamezniki, temveč tudi širša skupnost.« Dodal je, da občina nima vizije, kako ravnati, če bo delo naenkrat izgubilo več deset ljudi.
Kako premostiti izgubo 200 delovnih mest
»Sam si tega, kako premostiti izgubo 100 ali 200 delovnih mest, ne predstavljam,« je priznal. Podobno meni šoštanjski župan Darko Menih. »Mi smo nemočni, saj so to giganti, na katere občina nima prav nobenega vpliva. Seveda nas skrbi, kaj se bo zgodilo z delavci, številke se spreminjajo iz dneva v dan. Pripravljeni smo tudi pomagati in blažiti posledice, a najprej je treba imeti usmeritve, ki pa jih nimamo,« pravi Menih.
Da je bilo pomanjkanje dialoga v preteklosti očitno velik problem, se strinja tudi državni sekretar Klemen Potisek z ministrstva za infrastrukturo. »Ravno zato smo sedli skupaj, da smo si izmenjali informacije. Dejstvo je, da je Šaleška dolina ta trenutek pomembna energetska lokacija in bo tako še vsaj do leta 2050, do takrat imamo namreč pripravljene strateške dokumente,« je dejal Potisek in poudaril, da so današnje razmere na trgu električne energije povsem drugačne in se še vsaj štiri leta ne bodo spremenile. Verjetno pa nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
»Treba bo optimizirati procese in na drugi stani iskati priložnosti za nova delovna mesta. Vsekakor pa je električna energija ključna dobrina vsakega gospodarstva in jo je kot takšno treba zaščititi,« še meni Potisek. Nujno bo treba v prihodnosti iskati nove priložnosti, saj se je tudi država zavezala k zmanjšanju škodljivih izpustov v okolje in bo treba iskati nove alternative, je še poudaril.
