Belgijski znanstveniki so se odločili pogumno pogledati, kamor ni pogledal še nihče – in bili bogato nagrajeni. Okoli rdeče pritlikavke, majhne zvezde, oddaljene le 39 svetlobnih let, so odkrili tri planete velikosti Zemlje, in to v območju, ki dopušča razmere za prisotnost tekoče vode. Gre za odkritje, ki napoveduje bistveni premik v iskanju takšnih planetov in življenja zunaj našega osončja. Rdeče pritlikavke so namreč najpogostejše zvezde v vesolju, vendar jim lovci na planete doslej iz več razlogov niso posvečali posebne pozornosti. Poslej bo gotovo drugače, saj odkritje med drugim pomeni, da bodo lahko zaradi relativne bližine planetov o prisotnosti življenja prvič sklepali z neposrednimi meritvami. »Odkrili smo povsem novo lovišče planetov, ki bi lahko omogočali življenje,« je dejal eden od sodelujočih znanstvenikov, astrofizik Michael Gillon. Dodal je: »To je prva priložnost, da najdemo kemične sledi življenja zunaj našega sončnega sistema.«
Padec argumentov proti
Znanstveniki so Zemlji podobne planete, na katerih bi lahko bili pogoji za življenje, dolgo iskali predvsem okoli zvezd, ki so podobne Soncu. Teorija je govorila, da je obstoj takšnih planetov okoli manjših in hladnejših rdečih pritlikavk manj verjeten in da jih je težje odkriti, čeprav je teh zvezd v naši galaksiji največ. Njihova svetloba je namreč bolj bleda, njihova temperatura na površju pa pol nižja od Sončeve, zato bi morali planeti, če naj bi bili na njih pogoji za življenje, krožiti bistveno bližje zvezdi. Ta pogoj pa zmanjšuje velikost območja, primernega za prisotnost tekoče vode. Povrhu planeti, ki krožijo blizu zvezde, običajno postanejo nanjo plimsko priklenjeni, torej ena stran vedno gleda proti zvezdi, druga pa stran (enako kot Luna gleda na Zemljo), zaradi česar bi bila sprednja stran takšnega planeta zelo vroča, zadnja pa zelo hladna, kar bi zmanjšalo možnost za tekočo vodo in življenje.
Toda ti argumenti so začeli izgubljati težo. Pred mesecem dni so denimo vodilni projekta za iskanje zunajzemeljske inteligence Seti vse zgoraj našteto ponovili v svojem sporočilu za javnost – potem pa naznanili, da bodo svoje instrumente vseeno usmerili prav proti rdečim pritlikavkam. Zakaj? Iz vsaj dveh razlogov: ker jih je tako veliko (verjetno kar tri četrtine vseh zvezd) in ker je mnogo rdečih pritlikavk precej bližje Zemlji od zvezd, ki so podobne Soncu, je v sporočilu zapisal Seth Shostak, direktor centra Seti v Kaliforniji.
Novi podatki kažejo, da ima do polovica rdečih pritlikavk planete, ki so v zlatolaskinem območju. Gre za območje, imenovano po junakinji iz zgodbe Trije medvedi, pomeni pa oddaljenost od zvezde, pri kateri je na trdnih planetih ob ustreznem tlaku mogoča prisotnost tekoče vode – torej v tem območju ni ne premrzlo ne prevroče. In življenjska doba rdečih pritlikavk je neprimerno daljša od večjih zvezd, kar planetom daje več časa za razvoj življenja. Zaradi naštetega so se pri Setiju odločili, da teleskope usmerijo proti 20.000 bližnjim rdečim pritlikavkam.
Nastanek nove paradigme
Zdaj je pravilnost pristopa potrdilo novo odkritje. Belgijski astronomi Univerze v Liegeu so s teleskopom Trappist v Čilu odkrili tri planete, ki krožijo v zlatolaskinem območju rdeče pritlikavke Trappist-1, oddaljene le štirideset svetlobnih let. To je sploh prvo takšno odkritje, predvsem pa je pomembno, da so planeti blizu Zemlji. Zato bodo lahko prvič neposredno preučevali njihovo atmosfero in ugotavljali, ali je na njih navzoče življenje. To bo mogoče z analizo drobnega dela svetlobe zvezde, ki prehaja skozi atmosfero planetov in s seboj odnese informacije o njeni sestavi – o prisotnosti vode in sledeh biološke aktivnosti. »Odkritje resnično predstavlja nastanek nove paradigme v odkrivanju življenja v vesolju in glede števila planetov, ki ga lahko gostijo. Doslej je bil obstoj takih svetov, ki krožijo okoli zelo hladnih pritlikavih zvezd, izključno teorija,« je v sporočilu organizacije Evropski južni observatorij (ESO) dejal Emmanuel Jehin, soavtor poročila o odkritju, ki je bilo objavljeno v reviji Nature. Njegov kolega Michaël Gillon je pojasnil: »Sistemi okoli teh majhnih zvezd so edina mesta, kjer lahko odkrijemo življenje z obstoječo tehnologijo. To je mesto, kjer bi morali začeti iskati.«
Trije planeti so podobne velikosti kot Zemlja. Odkrili so jih z zaznavanjem drobnih motenj v svetlobi, ko so se znašli na črti med zvezdo in Zemljo. Trappist-1 je v ozvezdju Vodnarja in ni viden s prostim očesom. Njegova temperatura na površju je 2700 kelvinov (približno toliko, kot je ima nitka v prižgani žarnici) ali nekaj manj kot pol tiste na površini Sonca, masa pa je od Sončeve dvanajstkrat manjša. Najmanj dva planeta sta plimsko priklenjena na zvezdo, najbližji jo obkroži v poldrugem dnevu (toliko torej traja njegovo leto). Več bo znano postopoma, saj bodo zdaj za analizo začeli uporabljati teleskop Hubble.
