Zelo dobro.
To me, iskreno, ne preseneča. Odkar ste se vrnili v Maribor, ste ves čas zelo dobro. Od kod optimizem ravno v tej sezoni ob zaostanku za Olimpijo?V življenju sem slišal, da je menda dobro, če človek ostane enak. A sem z leti ugotovil, da to ne drži. Skušam biti boljši. Spoznal sem, da so Maribor, Ljudski vrt in nogomet zgolj življenje. Tako ga doživljam. Nisem siguren, kaj je vplivalo na te pozitivne spremembe, da si manj ženem k srcu. Uživam v vsakem trenutku. Poraz mi pokvari le trenutek, ne pa naslednjega dne. Saj vem, lahko bi mi rekli, da igram.
Vtis bi že lahko bil takšen, vendar to zdaj traja že dva meseca.Ljudem je bolj všeč, če je nekdo nasmejan. Že res, da 'glumci prolaze dobro', ampak jaz nisem igralec. Za mano je samo trdo delo, ker se bližam petdesetim, pa trdemu delu dodajam še sproščenost.
Ne bova zavila na področje politike, ampak...U, joj, kje pa!
No, malo me spominjate na Boruta Pohorja. Odkar je predsednik, ne glede na kritike dobrovoljno išče zmago konsenza. V svojem svetu.Tako bom rekel, naj me ocenjujejo tisti, ki me dobro poznajo. Imam pa svoj način vodenja, do zdaj je bil uspešen in fantje mi definitivno sledijo. Jaz imam slačilnico urejeno!
Saj jo morate imeti. Ko ste se po 1003 dneh vrnili, je Zlatko Zahović na vaši desni razlagal, da igralci niso sprejeli relativno uspešnega sistema Krunoslava Jurčića. Kaj če se enako primeri vam?Zgodi se lahko vse, toda čutim, da mi fantje sledijo tako, kot so mi že v mojem prvem obdobju. Koliko časa bomo potrebovali, da bodo te moje ideje idealne, je druga stvar.
»Meni je popolnoma jasno, kaj pomeni biti profesionalni športnik v Mariboru,« ste povedali po prvih kritikah, a vseeno nato pozitivno pospremili remi s Koprom (2:2). Vsi ga niso, še najmanj viole.Razumem, da se naši navijači s tem ne ukvarjajo in se jim s tem niti ni treba ukvarjati. Radi bi gledali Maribor, ki dominira od prve do zadnje minute. V desetih tekmah sem fante spoznal, več vem kot pred mesecem in pol, zato upam, da bomo lahko zaigrali v višjem ritmu.
Kako to, da Maribor ni pred spomladi slabšo Olimpijo? Tekme skušate začenjati visoko, ampak nato priložnosti praviloma zapravite, igra ne steče. Ste sami sebi največji tekmec?Da, čeprav se soočamo s kompaktnimi moštvi, ki pokažejo svojo kvaliteto v napadu, ko mi malo popustimo. Zato bi bilo bolje reči, da nismo sami sebi tekmec, si pa sami povzročamo preglavice. Kot trener imam veliko težavo: zadnje tri tedne nisem mogel trenirati, kot bi želel, ker imamo takšen ritem. Želel pa sem prenesti idejo, ki ste jo vi očitno videli: da bi višje napadali.
Toda kaj če spoznate, da nekateri »veterani«, kot sta denimo Željko Filipović in Mitja Viler, ne zmorejo več iger iz preteklosti?Rešujemo se tudi z neoptimalnimi rešitvami, najboljšimi v danem trenutku. Ne ukvarjam se s tem, kaj bo z »veterani«. Prosim, Željko Filipović ni veteran, Mitja Viler tudi ne. Res je, imamo dva veterana (Novakovića in Handanovića, op. p.), ki dajeta ogromno. Vem pa, kam merite. Sam sem redko menjal klube in bil dolgo v njih. Zgodi se lahko, da se igralec počuti kot inventar.
Nezamenljiv inventar?Ne, to ni isto. Tudi sam sem se kot igralec počutil kot inventar, najti moraš notranjo motivacijo. Občutek, da si nezamenljiv, je najslabši, grozen. Sam si moraš pomagati v taki situaciji. Vem, kako bom pomagal fantom, da se ne bodo počutili kot inventar.
Dobro, ampak kateri motivacijski prijem lahko (še) uporabite, da bo zalegel? Svojega so že uporabile viole z ultimatom in slačenjem dresov. Rekli ste, da ne morete biti policist igralcem.V Mariboru se je vsem zgodilo ogromno lepega, a z uspehi se ljudje tudi spreminjamo. Vsi, ki smo igrali v ligi prvakov, smo doživeli to napetost, da raven ne pade. Postajati moraš bistveno boljši, pa ne samo na igrišču. Pri hrani, pri spanju, pri prostem času. Vsak mora najti svojo notranjo motivacijo. Kot trener nimam uvida v vsako minuto njihovega zasebnega življenja. Njihov nadzornik sem lahko samo tako, da na treningu opazujem, ali se dogajajo nepravilnosti. Mislim, da poznam način in ukrepe za večjo živahnost. Morda tudi z grdimi pogledi in priganjanjem.
Ali v luči zadnjih dogodkov (Ibraimi vs. Zahović, navijači, kazni) razmišljate o tem, komu morate kot trener NK Maribor ugoditi? Navijačem, igralcem, upravi, športnemu direktorju, menedžerjem...?Tu si vedno v precepu. Popolnoma razumem, kaj bi radi navijači: spektakel. In niti slučajno ne bi radi bili drugi. V zgodovini kluba so videli tudi kaj drugega kot zgolj prva mesta, videli pa so tudi spektakel. Kot trener imam jasen cilj, pripeljali so me zato, da se spet vzpostavi način, s kakršnim bo Maribor prepoznaven. To ne bo način iz mojega prvega obdobja, ki je bil moderen. Potolažiti moram vse, ki mislijo, da se bomo branili od zadaj. Ne! Igral bi rad visok nogomet, vendar z ravnovesjem. Naša trenutna pomanjkljivost ni v tem, da nismo sposobni igrati presinga, največja pomanjkljivost je, da ne znamo zadržati žoge v svoji posesti na malem prostoru pod pritiskom. Takrat hitimo.
In podate žogo nazaj ter slišite vse več žvižgov.Veste, ob svojem prvem letu v Mariboru sem doživel, da je bilo občinstvo lačno trofej, toda zelo tolerantno. Včasih smo brcnili v avt, pa ni bilo žvižgov. Ko nam zdaj zažvižgajo, ker podamo nazaj, moramo takoj vedeti, kako podati naprej, da se žvižgi sploh ne bodo dobro zaslišali. Ne smemo delati nekaj, česar nočemo. Ampak včasih moraš nazaj, da bi šel naprej. In potem bomo dobili aplavz.
Letos vse bolj razočaranega mariborskega občinstva torej ne izključite, preslišite?Poglejte, saj vem, če sem naredil kaj narobe, toda žvižgi name ne smejo vplivati. Vsi delamo napake. Nekomu si simpatičen in ne veš, zakaj, nekomu si antipatičen in spet ne veš, zakaj. Prek tega moraš, tako je tudi v vsakdanjem življenju. Dati moram vse od sebe in zdravo. Ni mi pa vseeno, seveda ne.
Navijači in novinarji s(m)o v vašem prvem obdobju skoraj zanesljivo uganili, kdaj boste menjali.Ah, tega se navlečeš. Morda pa je bilo vse tako predvidljivo, ker smo samo zmagovali. Kaj pa to? Zmagali smo vse, toliko naslovov ni bilo nikoli tarča posmeha. Spomnim se, da sem velikokrat zadel, se pa tudi spomnim, da so mi nekatere menjave zamerili. Zdaj dobim aplavz, ko dobro menjam. Tako je v življenju. Ne potrebujem aplavza, sam si ga dajem, ko vem, da sem naredil dobro. Menjal bom, kakor sam mislim. Živeti moramo z etiketami, ki jih dobimo.
Lahko dobite novo v Ljudskem vrtu?Naredil bom vse, da jo dobim, da. Tista stara »trener de merda« mi ni všeč. Morda vas zanima, kakšno mišljenje imam jaz o tem, kako me vidijo. Generalno me zelo globoko spoštujejo v tem, kar sem dal Mariboru. Verjetno bom kmalu trener, ki je v Sloveniji osvojil največ naslovov.
To je vaš cilj?Ne. Moj cilj je, da bi moštvo delovalo po principih, ki jih sam hočem. Ko bo tako, bo še kakšen naslov.
Zahović je ob vaši vrnitvi rekel, da ste mu dolžni še večerjo...Nisva še šla, ni časa, pa jesti morava manj. Jo bo pa dobil. (Smeh.)
