Nizozemski pivovarski velikan Heineken je sredi aprila postal 100-odstotni lastnik Pivovarne Laško. Heineken je po prevzemu družbe poplačal tudi vse dolgove pivovarn Laško in Union. Gre za skupaj okoli 200 milijonov evrov, ki so pivovarni bremenili še od menedžerskega prevzema Boška Šrota.
Eden večjih fizičnih lastnikov Pivovarne Laško je bil tudi poslanec Socialnih demokratov (SD) Matjaž Han, ki je ob prodaji svojih delnic Heinekenu prejel dobrih 210 tisočakov bruto kupnine.
Kam bo zdaj naložil ta denar? »Ne vem še, kaj bomo naredili s tem denarjem. Za zdaj je denar na računu v NLB. Po prvomajskih praznikih se bomo pogovorili in odločili, kam naj ga naložimo.« In kaj pričakuje od tujih lastnikov? »Še danes menim, da pivovarne ne bi bilo treba prodati. Če bi banke drugače razumele poslovanje pivovarne, bi lahko ostala v slovenskih rokah. Vendar se je zgodilo to, kar se je. Kljub temu bo po mojem mnenju pivovarna prevzela nekatere dejavnosti balkanskega dela družbe Heineken. Upam, da bodo dobavitelji, ki že zdaj delajo za Pivovarno Laško, tako dobili še dodaten posel,« pravi Han. Obžaluje pa odločitev novega lastnika o odpuščanju zaposlenih.
Hanovo družinsko podjetje ostaja med dobavitelji
Med dobavitelji, ki naj bi jih Heineken predvidoma obdržal, je tudi Hanovo družinsko podjetje M & M International s sedežem v Radečah. Po javno dostopnih podatkih je družba leta 2014 (podatkov za lani še ni) ustvarila 1,4 milijona evrov prihodkov in dobrih 173 tisočakov čistega dobička, zaposlujejo pa 7 ljudi. Direktorica družinskega podjetja, ki ga je leta 1992 ustanovil Han, je njegova soproga Ljudmila Han. »Res je, naše podjetje dobavlja etikete in se ukvarja z marketingom. To počnemo že od leta 1992. In ker smo med dobavitelji pivovarne ostali predvsem zaradi kakovosti in cene naših storitev, se bo to poslovno sodelovanje očitno nadaljevalo,« pojasnjuje poslanec. »Zdaj so lastniki še bolj rigorozni, kar se tiče cen, vendar s pivovarno poslovno sodelujemo naprej,« dodaja.
Pri morebitni prodaji Telekoma Slovenije tujcem je bil Han precej zadržan. Je zdaj spremenil svoje stališče glede tujih prevzemov? »Ne, še zdaj sem zadržan do tega. Poglejte, to, da smo slovensko prehrambno industrijo na takšen način prodali tujcem, se mi zdi slabo, saj so vse te družbe v preteklosti izdelale prepoznavne blagovne znamke. Zaradi bank in tajkunskih prevzemov pa smo bili družbe, kot so Mercator, Žito in Droga Kolinska, prisiljeni prodati. Zdaj ko je Heineken prišel v laško pivovarno in so nizozemski lastniki vsa posojila tudi vrnili, pa ne vem, ali ima NLB danes še kakšno pogodbo s Pivovarno Laško. In to se mi zdi na neki način slabo,« dodaja vodja poslanske skupine SD.
Alta: Delniški trgi niso poceni
Kam naj tisti, ki so po zadnjih prevzemih slovenskih podjetij dobili denar od prodaje delnic, naložijo ta denar (o tem med drugim razmišljajo tudi nekdanji lastniki Žita)? Bančni depoziti so namreč zgodovinsko nizko obrestovani. Sašo Stanovnik, vodja oddelka analiz v skupini Alta, pravi, da sta za zneske v taki višini kot na primer pri poslancu Hanu na voljo dve možnosti, odvisno od tega, koliko ima posameznik znanja, časa in volje spremljati razmere na kapitalskih trgih. »Najenostavnejša rešitev je individualno upravljanje premoženja. Druga možnost pa je, da vlagatelj sam sestavi svoj portfelj in sam išče naložbene priložnosti. V tem primeru bi v trenutnih razmerah svetoval malce več previdnosti oziroma to, da se večji delež namesto za delnice raje nameni za bolj varne finančne instrumente oziroma denarna sredstva,« pravi Stanovnik.
Poudarja, da delniški trgi niso poceni, saj se posamezna gospodarstva ohlajajo. In čeprav zaenkrat ekspanzivne monetarne ekonomske politike dvigujejo tečaje delnic, je vse več bojazni, da okolje ničelnih ali negativnih obrestnih mer dolgoročno ne prinaša nič dobrega.
»Po drugi strani pa naša investicijska strategija trenutno svetuje predvsem vlaganja v delnice iz panoge nujnih dobrin (zaradi defenzivnosti panoge in delnic), v delnice proizvajalcev športne opreme (kot je na primer Nike) in podjetij iz oglaševanja, predvsem zaradi številnih letošnjih odmevnih dogodkov, in pa v delnice naftnih podjetij, kjer je dno očitno za nami. Zanimive ostajajo tudi nekatere slovenske delnice, predvsem z vidika nadpovprečne dividendne donosnosti. To so na primer delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma in Petrola,« dodaja Stanovnik.
