Marica Bavdaž in njena družina imajo na 630 metrih visoko v Kanalskem Lomu nasad z več kot 1000 jablanami. »Mož je rekel, da bo ta sneg nekakšno naravno kemično redčenje,« se je s krutim dejstvom pošalila sogovornica. Njihove jablane še niso bile v polnem razcvetu, zato z možem tudi težko napovesta, kaj bodo temperature okrog ničle in osem centimetrov snega pomenili za pridelek. »Čez kakšen mesec bomo pa že lahko ocenili, ali bo pridelka vsaj za domače potrebe in prijatelje ali tudi to ne,« pravi Bavdaževa.
Nekoliko nižje v Vipavski dolini sadjar Franc Vodopivec meni, da poznoaprilska zima večje škode ne bo pustila za seboj. »Nekaj škode je v mladih vinogradih, kjer sta veter in dež lomila mlade trte, a to je bistveno manjša škoda od tiste, ki bi jo povzročila pozeba,« pravi Vodopivec. O večji škodi v vinogradih pa poročajo njegovi dolenjski in belokranjski kolegi.
Namesto na duhovni tabor v gasilski dom
Sneg jo je voznikom zagodel tudi na Bovškem. Počitnice bi se za devet otrok, ki so bili namenjeni v vas Soča na duhovni tabor, skorajda končale kar v gasilskem domu v Bovcu, a jih je nato gasilcem bovškega prostovoljnega gasilskega društva s svojimi vozili vendarle uspelo prepeljati do doma duhovnih vaj. Do Bovca so proti večeru pomagali tudi štirim ujetim pohodnikom, ki so se vračali z Lepene. Nato so dobre tri ure porabili za reševanje 17 ujetih avtomobilov na cesti med Bovcem in Trento. »Vsega je bilo: sneg, drevje na cesti, letne pnevmatike,« našteva predsednik bovških gasilcev Anton Zorč.
Moker sneg podrl protitočni sistem
Pod težo mokrega snega, ki je padel na celjskem območju, se je ponoči zrušil protitočni sistem, ki je ščitil šest hektarov nasadov jablan na Ponikvi pri Šentjurju. Ni se podrla samo mreža, temveč celotna konstrukcija skupaj s stebri. Škoda je ogromna, sanacija pa bo dolgotrajna, nam je povedal Roman Gregorn, direktor podjetja Meja Šentjur, ki si je že v zgodnjih jutranjih urah ogledal teren.
Jablane na prizadetem območju so polomljene in popolnoma uničene, zaradi zmrzali pa so prizadeti tudi plodovi v tistih nasadih, kjer se protitočni sistem ni podrl, ker še niso razprli mrež. Po prvih ocenah bo Meja Šentjur izgubila okoli 80 odstotkov letošnjega pridelka. Gregorn nam je pojasnil, da so na srečo mrežo razprli samo na šestih hektarih. Preostala območja so zaradi možnosti spomladanske toče nameravali zaščititi z mrežo šele v prihodnjih dveh tednih. Ravno zaradi snega so namreč vse mreže v zimskih mesecih zvite. Kaj se je ponoči zgodilo, so prvi opazili delavci, ko so zjutraj prišli v službo. Na prizadetem območju zdaj veljajo posebni varnostni ukrepi. Mrežo, poškodovane betonske stebre, jeklenice in sidra bodo v prihodnjih dneh previdno odstranili in se nato lotili sanacije, ki pa ne bo poceni.
Zaradi zmrzali so veliko škode utrpeli tudi številni drugi slovenski sadjarji, zato se bodo po besedah Gregorna prihodnji teden srečali na kriznem sestanku v Ljubljani. Na kmetijski zbornici so povedali, da je največ škode nastalo prav v sadjarstvu, kjer naj bi po njihovih ocenah zmrzal odnesla kar 90 odstotkov pridelka, podobno naj bi bilo pri vinogradnikih, njim naj bi zmrzal pobrala nekaj več kot polovico. Škoda je tudi v poljedelstvu, kmetje so namreč 80 odstotkov koruze posejali v začetku aprila in ti posevki so najbolj prizadeti. Krompir, ki je že vzkalil, je mraz praktično ožgal. Kmetijska zbornica je zaradi trenutnih razmer državo pozvala k preložitvi razprave o novem zakonu o katastrskem dohodku.
V gozdovih na Koroškem sneg ni povzročil veliko škode
Na Koroškem zaradi sneženja ni veliko škode na gozdovih, zagotavlja Milan Tretjak, vodja slovenjegraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Moker in težek sneg je sicer polomil nekaj drevja na nadmorski višini od 500 do 600 metrov, kjer je zapadlo 25 centimetrov snega, vendar tega niti približno ni mogoče primerjati z žledolomom, ki je leta 2014 prizadel slovenske gozdove.
Manjša škoda je nastala na listavcih in na rdečem boru, ki je zelo krhek in občutljiv. Na nadmorski višini 700 in več metrov je zapadlo okoli pol metra snega, ki pa je bil suh in ga je veter hitro razpihal z dreves. Tudi na nižje ležečih območjih velike škode ni bilo, je pa res, da so nekatera mlada drevesa polomljena, upognjena, in sicer predvsem na območju Mežiške doline.
