Na ljubljanski mestni občini že vrsto let opozarjajo občane, ki jih iz kakršnih koli razlogov motijo krošnje bližnjih dreves, naj ne ukrepajo samovoljno, ampak naj se obrnejo na pristojne službe, ki bodo delo opravile strokovno in v skladu z arborističnimi smernicami. A kljub temu je samooklicanih mestnih arboristov čedalje več, na najbolj eklatantne primere pa naletimo v Murglah: tam na zelenih površinah med pločnikom in voziščem, kjer so zasajeni raznovrstni drevoredi, bližnji stanovalci iz vrstnih hiš vsako leto dobesedno obglavijo na desetine dreves.
Na mestnem oddelku za varstvo okolja takšno ravnanje obsojajo, saj so drevesa v mestu izjemno dragocena – proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje ter posledično povečujejo kakovost bivanja. »Odraslo drevo vsako uro porabi 2,3 kilograma ogljikovega dioksida in proizvede 1,7 kilograma kisika, kar zadostuje za dihanje desetih ljudi. Če se izrazimo v denarju: v 50-letnem življenjskem ciklu drevo za 52.000 evrov zmanjša strošek za ukrepe proti onesnaževanju zraka, reciklira za 31.000 evrov vode, njegov prispevek k zmanjšanju erozije tal pa je vreden 26.000 evrov,« so pojasnili. Toda zakaj ne ukrepajo?
Murgelski arboristi so nedotakljivi
Na mestnem inšpektoratu pravijo, da ne vodijo evidenc o sankcioniranju občanov zaradi nedovoljene sečnje občinskih dreves. Zagotavljajo pa, da se odzivajo na vse prejete prijave in ukrepajo v skladu s pristojnostmi. A v večini dosedanjih primerov so ugotovili, da se je sečnja izvajala na zemljiščih, ki niso v občinski lasti in kjer nimajo pristojnosti.
Opozorili smo jih na konkreten primer v murgelski ulici Pod jelšami, kjer na zeleni površini med pločnikom in voziščem po novem namesto treh veličastnih jelš iz tal štrlijo le še trije štori. Lastnik bližnje hiše jih je po besedah očividcev posekal in spravil za kurjavo, manjši kup drv pa se še danes naslanja na zunanji del objekta.
A tudi to zemljišče je v zasebni lasti – ne sicer od omenjenega sekača, ki je potreboval drva za kurjavo, ampak od Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG). Sintija Hafner Petrovski iz mestnega oddelka za urejanje prostora je pojasnila, da je v Murglah problem, ker nekatere parcele zemljiškoknjižno niso urejene in evidentirane.
»Gre predvsem za stari del Murgel, kjer so ulice Pod hrasti, Pod topoli, Pod jelšami in del ulice v Murglah, ki jih je v sedemdesetih letih gradilo podjetje GPG. Te ulice so sicer v občinskem prostorskem načrtu opredeljene kot javne površine, ki obsegajo cestišče, hodnik za pešce in vmesni zelenici z drevoredom na obeh straneh cestišča. Opredelitev je tudi osnova za ureditve lastniškega stanja. Toda trenutno so parcele v zemljiški knjigi še vedno vknjižene na podjetje GPG, ki je v stečaju,« je razložila Hafner-Petrovskova. Dodala je, da bodo prej ali slej parcele prešle tudi formalno v občinsko last, a vse dotlej murgelskih »arboristov« redarji ne bodo mogli kaznovati.
Ministrstvo naj zapolni pravno luknjo
A na mestni občini razmišljajo, kako bi stopili na prste tudi tistim, ki brezvestno uničujejo drevesa na zasebnih zelenih površinah. Zato so nedavno ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da se v zakon o varstvu okolja doda novo poglavje, ki bi uredilo področje zelenih površin, kot je to nekoč počel zakon o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih; definira naj torej zelene površine ter način njihovega urejanja, vzdrževanja in varstva. »Po prenehanju veljavnosti zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih je na tem področju nastala pravna praznina. Z uresničitvijo našega predloga bi bila ta odpravljena, preprečilo bi se nadaljnje zmanjševanje zelenih površin v naseljih, hkrati pa bi bila zagotovljena pravna podlaga za sprejem občinskih predpisov,« so pojasnili na mestni občini.
Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da so predstavnikom ljubljanske mestne občine že pojasnili, da njihov predlog po vsebini ne spada v zakon o varstvu okolja. Zato naj bi preučili možne rešitve in oblikovali predpis, v katerega bi se predlagana vsebina lahko uvrstila – najsi bo v okviru ministrstva za okolje ali katerega drugega.
