Obrazi prihodnosti: Anketa - V čem vidiš smisel?
Če želiš izvedeti, kaj ljudje o čem mislijo, jih povprašaj. Na vprašanje, v čem vidijo smisel, so odgovarjali dijaki naše gimnazije in naša mentorica.
Minja Zamuda, dijakinja: Smiselne so vse stvari, ki nam pričarajo nasmeh na obraz in v nas vzbudijo željo po življenju. Nasploh smo postali prezahtevni – tudi do sebe – in čakamo na velike prelomnice, ne opazimo pa iskric, ki jih dušimo s sovraštvom, zahrbtnostjo, preračunljivostjo, denarjem… To so kamni na naših srcih, ki vodijo v turobnost, kriminal, različne oblike odvisnosti, celo v samomor. Jaz pa mislim, da smo ustvarjeni za življenje!
Miha Damiš, dijak: Je res smisel življenja ležanje na plaži ali pa morda lakomno egoistično kopičenje bogastva ter brezsramno goljufanje in izkoriščanje soljudi? Jaz ga ne vidim ne v enem ne v drugem. Vidim ga v poštenem sobivanju vseh. Vidim ga v delu. V delu, v katerem uživamo, in z ljudmi, ki jih imamo radi. Ljudje imamo sposobnost izbire. Odločil sem se za etičnost, zato vidim smisel tudi v zavzemanju za vrednote. Ležati na plaži pa tudi kdaj paše.
Marija Mir Milošič, mentorica: Vi iščete smisel, jaz pa ti bom povedala, v čem vidim največji nesmisel. Če vas denimo želim peljati v Miheličevo galerijo na Ptuju, kjer bi rada povezala neko literarno temo z aktualno razstavo, moram za to tri dni prej zaprositi za potni nalog in napisati varnostni načrt. Kam smo prišli!
Evelina Soršak, dijakinja: Največji nesmisel človeštva je, da smo se oddaljili od bistva in smisla – vedno večjo pozornost posvečamo stvarem. Vsi čakamo, da bo jutri kar naenkrat vse drugače; z danes smo preveč sprijaznjeni, morali pa bi se upreti. Zdi se nam, da drugače pač ne more biti. Životarimo in se pehamo za stvarmi. Pomembna je družina, mi pa ji namenjamo ostanke časa. Naši novi prijatelji so ekrani, za prave je zmanjkalo časa. Duši me zavedanje, da svojega življenja ne živim polno, kot vem, da bi bilo prav. Jaz pa bi rada postala dober človek – srečen, hvaležen, ljubeč, tak, ki mu je mar za druge, ki bo na koncu pomirjen s seboj, ker bo našel smisel.
Urška Žibrat, dijakinja: V šoli me učijo, kakšno hitrost doseže žoga, ki se kotali po hrapavem klancu, nihče pa mi ne pove, kako naj vzgojim dobre ljudi in kako naj osvojim čarovnijo, ki ji moja mama reče »skrb za dom«, jaz pa jo včasih povezujem s slabo voljo in prepiri, ker nimam časa, da bi opravila vse, kar mi naročijo. Kako je mogoče vse pospraviti, oprati, skuhati kosilo, nakupiti, kar je treba, skrbeti za otroke in ob vsem tem še hoditi v službo. Tega si ne znam predstavljati. Čeprav me je prihodnosti strah, vidim smisel svojega življenja v: imeti družino, dom, prispevati k dobremu svetu…
Blaž Glogovčan, dijak: Včasih se vprašam, v čem je smisel testov v šoli, in si dopovedujem, da neki papir že ne bo vplival na moje življenje. Ampak prav to se zgodi. Če imaš boljše ocene, imaš boljše pogoje za študij, za boljšo službo (če ne zveni preveč utopično)... Tako bom lepše živel, si lažje ustvaril družino in vzgojil otroke, za njih poskrbel, jim pomagal in jih usmerjal po pravih poteh, da bodo potem tudi oni odkrili, kaj je smisel življenja. Test.
