Slovenski državni holding (SDH) je včeraj objavil poziv za zapolnitev mest v nadzornem svetu NLB, po odstopu treh nadzornikov banke pa bodo tokrat za vsako prosto mesto v nadzornem svetu banke iz nabora prijavljenih izbrali dva kandidata. Kot pravijo v SDH, želijo k sodelovanju pritegniti predvsem strokovnjake s področij upravljanja tveganj in nedonosnih naložb, skladnosti poslovanja in bančnega prava, kar da bo omogočilo strokovno uravnoteženost nadzornega sveta in pokrivanje ključnih področij, ki so pomembna za poslovanje banke.
A strokovnjaki s področja iskanja kadrov oziroma najzahtevnejših profilov opozarjajo, da lahko številne kompetentne in primerne ljudi od kandidiranja že vnaprej odvrne možnost diskreditiranja, ki so mu pri imenovanju na položaje državnih podjetij in bank, med temi tudi ali še zlasti NLB, vseskozi izpostavljeni.
V službi le v dobro podjetja
»Poleg strokovnih kompetenc in izkušenj ter primerne izobrazbe so najpomembnejše osebne kompetence. Temu se reče integriteta. Kandidat za nadzornika mora biti človek, ki doslej ni svojih interesov nikoli postavljal pred interese podjetja, torej ni delal v svojo korist ali korist znancev, ampak v službi vedno v dobro podjetja. To je preverljivo in prav pri tej kompetenci so bili mnogi oporečni,« pojasnjuje direktor kadrovske agencije Profil Primož Klemen. »Ljudje morajo biti novi, te pa politika in lobiji težko spustijo zraven, ker so lahko neugodni oziroma nepredvidljivi,« je dodal. »Težava se pogosto pojavi pri kompetenci integritete. Tudi z najboljšimi nameni se namreč kdaj naredi napako, če je ne najdejo, pa si jo izmislijo in kandidata oblatijo. Še preden se obrne, je že tak kot oni, ni več nov in zanimiv kader. Mnogi sposobni in zdravorazumski ljudje ne želijo kandidirati za vodilna mesta v državnih podjetjih in se raje držijo zasebnih podjetij. To negativno selekcijo smo pripeljali tako daleč, da so se kljub že tako majhnemu številu sposobnih menedžerjev za ta mesta pripravljeni potegovati samo nekateri, največkrat tisti, ki imajo podporo politike in lobijev. Ti so bolj prepričani v uspeh, pa čeprav ni nujno, da so njihove sposobnosti najboljše,« je dejal Klemen.
Direktor kadrovske agencije Competo Matic Vošnjak je prepričan, da je v Sloveniji tudi za nadzornike NLB veliko primernih kandidatov: »Vprašanje pa je, ali želijo biti nadzorniki v podjetju, kot je NLB, kjer so redno in vseskozi na prepihu ter izpostavljeni možnosti diskreditiranja. Če bi banka delovala normalno, ne bi bilo težko najti korektnih nadzornikov. Ker pa je toliko interesov, se nadzorniki, tisti, ki se zavedajo, kako morajo peljati svoj posel, takšnih institucij izogibajo.«
Merilo tudi odrekanje posamičnim interesom
V Profilu bi za zapolnitev nadzornega sveta NLB, kot je povedal Klemen, iskali kandidate, ki imajo ustrezne vodstvene izkušnje iz bančništva, razumejo odnos med banko in gospodarstvom ter vlogo banke v družbi in se zavedajo dejstva, da se bančni sistem spreminja. Predvsem pa bi iskali osebo, ki je že šla skozi proces sposobnosti in primernosti, kar je od leta 2012, kot je dejal Klemen, nova zgodba v bančništvu. Politične sprejemljivosti kandidatov za nadzorni svet največje banke v državni lasti ne bi preverjali, razumejo pa, da bi bilo treba v določenih primerih ponuditi večje število kandidatov, da bi naročnik lahko med njimi našel najprimernejše. Tudi Vošnjak je na vprašanje, ali bi za nadzorni svet NLB poleg preostalih kompetenc, ki jih mora tak kandidat izpolnjevati, iskali politično sprejemljivega kandidata, ostro odgovoril, da ne.
