Čeprav naj bi bile osrednja tema današnjega sestanka najvišjih predstavnikov koalicijskih strank pokojnine, se bo po naših informacijah odprlo tudi vprašanje o petkovem odstopu treh nadzornikov NLB in odgovornosti vodstva SDH za njihovo izbiro. V koalicijskih SD in DeSUS so namreč ogorčeni. Prvak stranke upokojencev Karl Erjavec je že javno poudaril, da bi moralo vodstvo SDH, ki je imenovalo nadzornike NLB, prevzeti odgovornost in odstopiti, v SD se z njim (nekoliko bolj po tiho) strinjajo.

Premier Cerar pa vztraja: razlogov za odhod prvega moža SDH Marka Jazbeca ni, saj se je trojica nadzornikov NLB sama odločila za odstop. Vendar pa so nekateri naši sogovorniki tudi iz koalicijskih vrst prepričani, da so Janko Gedrih, Anton Macuh in Anton Ribnikar odšli zato, ker so vedeli, da Evropska centralna banka (ECB) ne bo soglašala z njihovim imenovanjem.

Ob februarskem imenovanju nadzornikov NLB vroče v SMC

Predsednik vlade je svoje mnenje o Jazbecu povedal tudi na seji poslanske skupine SMC ta teden. Na kakšna glasnejša nasprotovanja naj ne bi naletel, bodo pa poslanci največje vladne stranke o dogajanju okoli nadzornikov NLB še razpravljali. Po naših informacijah je bilo v vrstah SMC precej bolj vroče ob februarskem imenovanju nadzornikov NLB. Takrat naj bi po nekaterih navedbah del poslancev SMC celo resno razmišljal o odhodu, drugi pa trdijo, da razmere niso bile tako zaostrene. K pomiritvi naj bi prispeval dogovor, da bodo počakali na mnenje regulatorjev, ki pa ga zdaj ne bo. Z imenovanjem nadzornikov NLB nezadovoljni poslanci SMC naj bi odhod trojice pozdravili, vendar pa je mogoče slišati, da odgovora na vprašanje o odgovornosti za sporno izbiro ta ni prinesel.

Položaj Marka Jazbeca na čelu Slovenskega državnega holdinga kljub temu za zdaj ni ogrožen. Jazbec, ki bo svojim nadzornikom zadeve pojasnjeval jutri, namreč po naših informacijah poleg podpore premierja in članov njegovega kabineta uživa tudi podporo ministrov SMC – finančnega Dušana Mramorja, gospodarskega Zdravka Počivalška, za javno upravo Borisa Koprivnikarja, za infrastrukturo Petra Gašperšiča in ministrice za razvoj Alenke Smerkolj, s katero sta dobro sodelovala že v NLB. Prav slednja naj bi imela pri bančnih vprašanjih močan vpliv na Cerarjevo mnenje. Nekateri naši sogovorniki iz krogov blizu premierja menijo, da so za zgodbo z nadzorniki NLB »poskrbeli« v sami banki ob sodelovanju Banke Slovenije. V prvi naj bi imel še vedno vpliv v odhod prisiljeni nekdanji predsednik uprave Janko Medja, v centralni banki pa naj bi jim skrbi vzbujala izračunana finančna luknja v NLB in posledične težave z lastniki izbrisanih podrejenih obveznic, ki so zdaj zaupane v reševanje ustavnemu sodišču.

Prvi mož SDH kaže na Roka Praprotnika

Na centralno banko in NLB, natančneje na njen center za skladnost poslovanja pod vodstvom Roka Praprotnika, je s prstom pokazal tudi prvi mož SDH Jazbec. Očita mu nekonsistentnost in celo neobjektivnost pri pripravi podlag za nominacijsko komisijo nadzornega sveta NLB ter poudarja, da postopki niso bili vodeni v skladu z bančnimi standardi. Konkretnih pomislekov Jazbec ne razkriva, nekateri naši sogovorniki pa ob robu mnenja Praprotnikovega centra izpostavljajo, da je Gedrih pred tem očitno brez težav dobil soglasje Banke Slovenije in ECB za mesto v nadzornem svetu Abanke, Antona Ribnikarja pa da so v NLB še pred letom dni prosili za podaljšanje službovanja v Montenegrobanki. V Banki Slovenije, katere predstavniki naj bi bili po neuradnih informacijah vseskozi v tesnih stikih s centrom za skladnost poslovanja NLB, so potrdili, da so z gradivom o nadzornikih banke, ki ga je center pripravil za nominacijsko komisijo nadzornega sveta NLB, seznanjeni, primerov posamičnih bank pa ne komentirajo.

Po predvidenem soočanju mnenj na današnjem koalicijskem sestanku bodo oči uprte v jutrišnjo sejo nadzornega sveta SDH, ki je v prvi vrsti pristojen za »kritiko« dela vodstva holdinga. Na mnenje nadzornikov čakajo tudi v koalicijski SD. Kot nam je včeraj dejal prvak stranke Dejan Židan, pričakujejo, da bodo nadzorniki SDH s svojo oceno nemudoma seznanili vlado. »Temu sledijo dodatna vprašanja in iskanje odgovorov o odgovornosti,« je poudaril.