Razkritje, da so med petdesetimi javnimi uslužbenci z najvišjimi dohodki v februarju na prvih osmih mestih zdravniki iz brežiške bolnišnice, je v javnosti dvignilo veliko prahu. In to prav v času, ko v najmanjši slovenski regijski bolnišnici še vedno vre zaradi izbire Nataše Avšič Bogovič za novo direktorico, ki je včeraj k imenovanju dobila tudi soglasje vlade. Februarska bruto plača omenjenih zdravnikov se giblje med 15.300 in 25.900 evri. Gre za štiri specialiste in eno specializantko ginekologije in porodništva, predstojnika otroškega oddelka, predstojnika oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečine ter specialistko pediatrije. Do konca seznama petdeseterice je še sedem brežiških zdravnikov specialistov.
Od kod tako visoka izplačila? Kot je včeraj pojasnjeval odhajajoči direktor bolnišnice Dražen Levojević, gre za neporavnane obveznosti za ure iz prerazporejenega delovnega časa. Po poročanju časnika Finance naj bi šlo za ure iz obdobja od 2010 do 2015, uslužbenci pa naj bi jih ustvarili »z delom po razporedu ali zaradi nadomeščanja bolniških odsotnosti, zagotavljanja delovnega procesa zaradi premajhnega števila kadra ali zaradi povečanega obsega dela«.
Izplačila tudi drugim, ne le zdravnikom
Po podatkih bolnišnice je bilo od januarja do marca letos 80 uslužbencem izplačanih 23.720 ur v skupni višini 327.247 evrov. »Gre za uslužbence iz vseh poklicnih skupin in ne le za zdravnike,« poudarja Levojević. Kot pravi, so mnogi poleg evidentiranih in neizplačanih ur opravili še veliko število ur, ki jih »namenoma niso evidentirali in so svoje delo opravili brezplačno«. Ob tem ostro zavrača očitke, ki so se pojavili na nekaterih družbenih omrežjih, o spornosti teh izplačil, s katerimi naj bi si pridobil tudi podporo v postopku imenovanja direktorja. »Prišepetovalcem in hujskačem« vrača žogico, češ da so mu prav oni vseskozi očitali neizplačilo teh ur.
Iz letnih poročil bolnišnice izhaja, da je bilo konec leta 2015 evidentiranih in neizplačanih ur iz prerazporejenega delovnega časa 42.534, leto prej 49.284, leta 2010 pa 7911. K letnim poročilom so bila zmeraj podana soglasja resornega ministrstva, opozarjajo v vodstvu bolnišnice in dodajajo, da so že leta 2015 izvajali ukrepe za zmanjšanje evidentiranih in neizplačanih ur iz prerazporejenega delovnega časa. Urejanja te problematike so se sistematično lotili potem, ko jih je k temu konec februarja 2015 pozval svet zavoda in oktobra 2015 še resorno ministrstvo. »Neporavnane obveznosti za omenjene ure je svet zavoda izpostavljal na vseh sejah ter posebej obravnaval ob sprejemanju letnega poročila za leto 2015. Uresničevanje akcijskega načrta se je zato nadaljevalo tudi v letu 2016.«
Svet zavoda zahteva pojasnila
Predsednica sveta zavoda Danica Božič, ki ga vodi od novembra lani, ko je vlada zamenjala vse štiri svoje predstavnike v njem, je od vodstva bolnišnice že zahtevala pojasnila. »Konec februarja smo obravnavali letno poročilo, v katerem je res zapisan podatek o številu evidentiranih in neizplačanih ur iz prerazporejenega delovnega časa, nismo pa bili seznanjenimi z zneski. Zato je bilo njihovo razkritje v javnosti tudi zame presenečenje.«
Od vodstva bolnišnice tako v kratkem pričakuje pojasnila o pravnih podlagah za omenjena izplačila, višini izplačanih sredstev ter katerim profilom zaposlenih so bila izplačana. Za obdobje 2010–2015 je zahtevala tudi primerjavo števila zaposlenih po profilih, števila primerov ter ambulantnih točk ter števila neizplačanih ur. Odgovore bodo temeljito preučili in jih obravnavali na seji sveta zavoda 26. aprila, nato pa pripravili poročilo in z njim seznanil ministrstvo za zdravje.
Pogled v sezname, ki jih vsak mesec objavi ministrstvo za javno upravo na portalu NIO (Nacionalni interoperabilnostni okvir), pokaže, da so med 50 najbolje plačanimi javnimi uslužbenci vsak mesec skoraj izključno zdravniki. Res pa je, da tako visokih zneskov, kot so bili izplačani februarja letos, v prejšnjih mesecih ni zaslediti.
