Devet let in pol bo čemel v zaporu 28-letni ropar Miloš Stojanović z vzdevkom Mrkva, je včeraj razsodila ljubljanska okrožna sodnica Nina Drozdek Draganić.
»Ko sem nazadnje prišel iz zapora na Dobu, se nisem imel več namena ukvarjati s kriminalom. Delal sem, na črno sem polagal parket. Potem pa sva se s partnerico sprla in ko mi je preprečila, da bi videl najinega otroka, sem se spet zlomil. Ne morem verjeti, da lahko dobim tako visoko kazen. To preprosto ni prav. Res je sicer, da moram biti kaznovan, a takšna kazen bo še slabše vplivala name, s tem bom prikrajšan tudi za sinovo odraščanje,« je Stojanović v joku prosil sodnico, ko je slišal predlog tožilke Petre Lavrič, naj mu za štiri rope bencinskih črpalk in še eno pred leti izrečeno pogojno zaporno kazen izreče deset let in osem mesecev za zapahi. A z jokom sodnice na koncu ni kaj dosti omajal.
Denar med drvmi in še kje
Stojanović je lani jeseni v enem tednu oropal štiri bencinske servise: 25. septembra črpalko OMV na Celovški cesti v ljubljanskem Šentvidu, naslednji večer Petrolov servis na Dolenjski cesti, 30. septembra spet Petrolov servis na Šmartinski cesti, 2. oktobra pa OMV v Dolu pri Ljubljani. Vsakič je v uslužbence naperil pištolo, grozil, kaj vse hudega se jim bo zgodilo, če ne bodo dali denarja, in jih s tem dodobra prestrašil. Prvič se je pognal v beg s 1230 evri, drugič s 6400, tretjič s 620 in četrtič s kar 18.000 evri. Stojanović je rope priznal, le za zadnjega je dejal, da je ukradel precej manjšo vsoto, zgolj tisto, kar so policisti našli ob njegovem prijetju. Izsledili so ga približno poldrugo uro po ropu, kmalu po tem, ko je med drva ob hiši nedaleč od bencinskega servisa skril 7200 evrov. »Sodišče ne dvomi, da ste odnesli vseh 18 tisočakov. Ostanek ste pač kje skrili ali odvrgli. Marsikaj ste lahko storili v času pred prijetjem,« je pojasnila sodnica.
Stojanović se je zagovarjal, da je ropal zaradi in pod vplivom droge. O tem, ali res ni vedel, kaj počne, so včeraj povprašali tudi psihiatričnega izvedenca dr. Gorazda V. Mrevljeta. Ta je potrdil, da ima obtoženi za seboj dolgo zgodovino zlorabe drog, ki se je razvila v odvisnost, v glavnem od opiatov. Večkrat se je je poskušal rešiti, trikrat je bil zaradi tega tudi že hospitaliziran na ljubljanski psihiatrični kliniki. A jo je vedno predčasno zapustil, saj ni bil motiviran, da bi rehabilitacijo speljal do konca. Po psihiatrovem mnenju je bil prvi rop impulzivno dejanje, ker pa je šlo vse gladko, je nadaljeval. Mrevljetu je povedal, da je pred ropi vzel tri ali štiri tablete uspavala, a ker jih je vajen, to na njegovo ravnanje po izvedenčevem mnenju ni bistveno vplivalo. Prav tako Mrevlje ni ugotovil znakov abstinenčne krize. Sklep: v času kaznivih dejanj je bil obtoženi zgolj nebistveno zmanjšano prišteven. »Takrat sem bil zasvojen s kokainom. Pripravljen sem bil narediti vse, da bi prišel do njega, nič me ni moglo ustaviti,« je Stojanović oporekal izvedencu. A mu je ta odvrnil, da je imel nedvomno možnost izbire, in mu položil na srce, naj se vendarle odloči za zdravljenje.
Četrtič najnasilnejši
Sodnica Drozdek-Draganićeva je na koncu obtoženemu za vsakega od prvih treh ropov dosodila po dve leti zapora, za četrtega, najnasilnejšega, saj je uslužbenca tudi dvakrat udaril s pištolo, pa dve leti in pol. Preklicala mu je tudi pogojno obsodbo, s katero je bil leta 2012 zaradi ropa in velike tatvine obsojen na pogojno kazen poldrugo leto zapora s petletno preizkusno dobo. Ukradeni denar mora vrniti, do pravnomočnosti sodbe pa ostaja v priporu. »Rop je eno najtežjih kaznivih dejanj, zagrožena zaporna kazen je od enega do deset let. Večkrat ste bili že obsojeni, zaradi ropov in drugih premoženjskih deliktov,« pa je razložila, zakaj je po njeni oceni izrečena kazen primerna in pravična.
