Več kot šestdeset nosilcev simbolnih podob na razstavi svojo prikrito ali neposredno sporočilnost izraža skozi različne oblike – od renesančnih kabinetnih omaric in baročnih tabernakeljskih omar prek bidermajerskih sekreterjev in modernističnih pisalnih miz.
Številni predmeti so povezani z znanimi osebnostmi, drugi pripovedujejo o nadarjenosti in izurjenosti domačih in svetovnih snovalcev ter izdelovalcev. Pisana beseda je ključno pripomogla k razvoju človeka v antični in srednjeveški, v renesančni in baročni, v industrijski in poindustrijski dobi. Za isto rabo – čim lažje pisanje in shranjevanje zapisanega, pisalnih potrebščin in drugega – je do zdaj vsaka doba iznašla izvirne pisalnike. Prvenstveno koristni kosi vsak dan rabljenega pohištva so zato zrcalo socialne, gospodarske, umetnostne zgodovine in zgodovine duha, hkrati pa tudi zgovorni pričevalci o posameznem kraju in dobi, iz katerih izhajajo, in o ljudeh, ki so jih kupili in uporabljali. Govorijo tudi o izvrstnih mojstrih, ki so znali iz lesa in drugih materialov izvabiti najlepše strukture, teksture in tone, v oblikah in ornamentih izraziti in zajeti modo ter duha časa.
Razstava pisalnikov znamenitih Slovencev
Prvič je pri nas na ogled pregledna razstava pisalnikov. Razstava je sad petnajstletnega proučevanja in restavriranja pisalnega in pisalno-shrambnega pohištva. V šestdesetih izjemnih kosih iz slovenskega prostora se zrcali svetovni razvoj pisalnega pohištva v pol tisočletja. Znotraj kronološkega ogrodja so na ogled najdragocenejši in tudi najznačilnejši pisalniki. Opazujemo lahko glavne prehode od renesančnih kabinetnih omaric prek baročnih tabernakeljskih omar in bidermajerskih sekreterjev do historističnih in modernističnih pisalnih miz. Srečamo se s pisalniki kot najbolj avtentičnimi – poleg rokopisov – pričami pisne ustvarjalnosti. Mnogi so povezani z znanimi osebnostmi, meščanskimi in grajskimi okolji. Pred nami so pisalniki iz življenjskega in delovnega okolja znamenitih rojakov Antona Aškerca, dr. Janeza Bleiweisa, Antona Aleksandra grofa Turjaškega, Petra Grassellija, dr. Janeza Evangelista Kreka; z domov pomembnih meščanskih družin v Celju, Kamniku, Kopru, Ljubljani in domačih plemiških družin z gradov Bled, Dol, Gornja Polskava, Gornja Radgona, Hrastovec, Jablje, Križ pri Komendi, Murska Sobota, Ptuj, Rajhenburg, Snežnik, Stara Loka, Šenek, Škofja Loka in Šrajbarski turn; tudi iz nekdanje republiške skupščine.
Drugi pisalniki spregovorijo o nadarjenosti in izurjenosti njihovih snovalcev in izdelovalcev doma in širše (italijanskih, avstrijskih, nemških, francoskih, japonskih, kitajskih, egipčanskih): lepota materialov in kompleksne tehnike izdelave nam vzamejo dih. Izvor in raba oblik ter okrasja, materialov in tehnik izdelave so povezani z vsakokratnimi političnimi in gospodarskimi razmerami v slovenskih krajih in državah, ki so neposredno ali posredno povezani s sosedi. Izvemo zanimive podrobnosti o materialih in tehnikah izdelave ter umetnostnih slogih. Predvsem pa, opremljeni z malo domišljije, lahko prisluhnemo, kako te verodostojne priče – pisalniki – skozi preteklost vse do današnjega dne govorijo o moči, lepoti in vrednotah.
Uživamo lahko v govorici predmetov, rastlin, živalskih in človeških podob na pisalnikih, v starodavnih simbolih moči, varuhih pred vsem slabim, vrlinah in slabostih, ki vplivajo na ljubezen in zakon, v prispodobah življenja in smrti, predmetih miru in vojne, videza in resničnosti. Izpostavljene so privlačne zgodbe razvoja pisalne kulture, mobilnosti pismenih ljudi, (ne)potrebe po razkošju, zgodbe izobrazbe in šolanja, administracije, znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, emancipacije ženskega sveta, vse do še nepredstavljivega vpliva novih vrst elektronskega komuniciranja, ko bo morda pisanje popolnoma zamenjal zvok oziroma glas.
Digitalizacija spodrinila pohištvo
Skozi petsto let ustvarjalnosti snovalcev in izdelovalcev pridemo na koncu do sedanjega rodu, ki bo prav tako pokazal, kaj zmore in zna. Okrog historičnega jedra razstave v muzejskem atriju – podobno kot pri drevesnem deblu po obodu raste svež les – so v muzejskem hodniku kot odgovor na arhetipsko funkcijo pisalnega pohištva predstavljene sodobne rešitve. Za kontinuiteto so kot enakovredni nasledniki poskrbeli izvrstni domači sodobni ustvarjalci: tako priznani oblikovalci in izdelovalci kot mladi, ki se še izobražujejo. Prvič je mogoče na enem mestu videti mojstrovine pohištvene umetnosti priznanih arhitektov Hermana Husa, Nika Kralja, Branka Uršiča in drugih priznanih in nadebudnih sodobnih oblikovalcev ter izdelovalcev iz domačih delavnic in tovarn na Ptuju, v Ljubljani, Kamniku. Številni pisalniki so iz drugih evropskih krajev, Augsburga, Benetk, Dunaja, Firenc, Genove, Pariza, in z drugih celin, z Japonske (Kjoto), Kitajske (Peking) in iz Egipta (Kairo).
V dobi pametnih telefonov in računalniških tablic pišoči svet z dotikanjem zaslona in narekom oblikuje besedilo, ki se ohrani v elektronski obliki in vedno manj na papirju. Posebna pisalna površina in shramba nista več nujno potrebni, a delovno okolje posameznikovega in družbenega političnega, gospodarskega, duhovnega, kulturnega in domačega življenja, katerega središče je pisalnik, ostaja.
Številne privlačne teme so na razstavi inscenirane v interjerjih, ki nas kar vabijo k pisnemu ustvarjanju: razstava spodbuja k artikuliranju lastnih misli v besede, ki jih zapisane sporočamo drugim. Obiskovalci vseh starosti smo tudi povabljeni, da prispevamo k oblikovanju našega zavedanja o pomenu pisalnega pohištva, tako preteklega (fotografije, pripovedi) kot prihodnjega (zamisli). Kajti diskretno sporočilo razstave je povezanost ljudi vsega sveta in vseh časov. In zaradi povezanosti s pisano preteklostjo bo pisalnik še dolgo naš nepogrešljiv sopotnik.
Najstarejša pisalna omara, ki bo prvič predstavljena v Ljubljani, je sijajna florentinska renesančna mojstrovina. Najmlajši je sodoben pisalnik oblikovalke Nike Zupanc. Najnenavadnejši material, iz katerega je narejena pisalna miza, je vrbovo šibje.
