»Občina in župan morata dokazati, da sta še vredna našega zaupanja,« je na četrtkovem zboru občanov dejal častni občan Jože Frelih, nekdanji dolgoletni predsednik krajevne skupnosti, ko je bil Šentrupert še del občine Trebnje. »Občina mora čim prej postaviti prioritete. Uredi naj ceste, kanalizacijski sistem, vodovod. Treba je poskrbeti, da se bodo občani čim bolje počutili. Šele potem se lahko gremo nadstandard.«
Frelih je požel gromki aplavz več kot dvesto občanov, potem ko so najprej mirno poslušali konkretna pojasnila župana Ruperta Goleta o dvajsetih po mnenju civilne iniciative ključnih problemih v občini, od poslovanja občinskih podjetij in zadolženosti občine do obnove cest in (ne)delovanja lesnopredelovalnega centra. Nato jih je nekaj le stopilo na govorniški oder.
»Zadnja leta ni kaj pokazati«
»V občini, ki se ponaša z nazivom zlati kamen za razvojno najprodornejšo, zadnjih pet let nimamo kaj novega pokazati,« opozarja Alojz Gregorčič iz civilne iniciative, ki je aprila lani skupaj s še dvema svetnikoma izstopil iz občinskega sveta.
»Določene kritike seveda sprejemam,« odgovarja Gole. »Je pa res, da je za nami krizno leto. Lani smo se pol leta ukvarjali s postavitvijo novega občinskega sveta, odborov. Posledično nismo mogli opravljati vseh obveznosti, a zdaj smo v popolni postavi, tudi proračun je sprejet.«
Precej zamer si je nakopal zaradi železniškega prehoda v Slovenski vasi. Kot smo poročali, so v začetku lanskega leta Slovenske železnice ukinile železniški prehod, prek katerega so kmetje desetletja dostopali do svojih kmetijskih zemljišč. »Obvozna cesta je zdaj urejena. V prihodnjem letu lahko po zagotovilih direkcije za infrastrukturo pričakujemo tudi začetek gradnje krožišča v Slovenski vasi, s tem bo tudi priključevanje na državno cesto varnejše.«
Župan: Ni res, da se nič ne dogaja
»Poleg tega se gradi v vseh petih poslovnih conah, ustvarjajo se nova delovna mesta. Pri nas se gradi največ v Mirnski dolini. In očitkov, da se nič ne dogaja, ne morem sprejeti,« dodaja Gole.
Pojasnil je, da je bila zadolženost občine na zadnji dan lanskega leta 1,58 milijona evrov oziroma 543 evrov na prebivalca, kar občino uvršča v sredino med slovenskimi občinami. Vse obveznosti občina redno poravnava. Priznal je, da je bilo na področju oskrbe z vodo lani narejeno premalo, in hkrati pojasnil, da se bo vodovodni sistem v Šentrupertu obnavljal skupaj z izgradnjo kanalizacijskega omrežja.
O obnovi osrednjega trga je dejal, da gre za spomeniško zaščiteno območje, zato je treba pred pripravo prostorskih aktov pridobiti številna dovoljenja in soglasja ter izvesti javni arhitekturno-urbanistični natečaj. Na očitke o vrtcu pa je odgovoril, da ne razpada, ampak les zgolj dobiva patino, kar je pri lesenih fasadah običajno, ter da je treba popraviti le nekaj manjših napak.
Gole župan in Gole podjetnik
Civilna iniciativa Goletu med drugim očita tudi prepogosto vpletanje njegovega arhitekturnega biroja Esplanada v občinske projekte, zaradi česar naj bi bili ti projekti za občino predragi. A kot odgovarja Gole, je bil podjetnik davno, preden je postal župan. »Sem arhitekt in kreiram projekte po vsej Sloveniji. Menim, da moja blagovna znamka občini zgolj koristi.« Po mnenju nekaterih gre preveč občinskega denarja tudi za javni zavod Dežela kozolcev, namesto da bi urejali za občane vitalnejše stvari. A po Goletovih besedah je Dežela kozolcev turistični vlečni konj regije. »Zagotovo več ljudi v Sloveniji pozna Šentrupert zaradi dežele kozolcev kot pa obrnjeno,« pravi.
Na podlagi izglasovanih sklepov mora zdaj župan civilni iniciativi v enem tednu poslati zapisnik zbora občanov, ta bo nato dodala morebitne popravke, nato naj bi ga objavili na občinski spletni strani ter predali računskemu sodišču in komisiji za preprečevanje korupcije. »Namen zbora je bil predvsem seznaniti čim več volilcev s tem, kako se dela v naši občini. Res župana nihče ni pozval k odstopu, ker to ta trenutek ni smiselno. Upamo pa, da je videl, kakšno je razpoloženje občanov,« je po zboru dejal Gregorčič.
