En del lesnopredelovalne verige v nastajajočem Lesnopredelovalnem centru Šentrupert tako že deluje, medtem ko večji del centra šele nastaja. Poskusno naj bi ga zagnali v letošnjem juniju. Poleg šentruperškega na območju jugovzhodne Slovenije nastajata še lesna centra v Kočevju in Straži.
Čakajo na razpise države
»Z izkopi smo pri koncu, trenutno delamo temelje za žago in sušilnico s kotlovnico,« pravi direktor občinskega podjetja Energetika Šentrupert Uroš Pikl. Gre za prvo, pet milijonov evrov vredno fazo najdaljše sklenjene lesnopredelovalne verige v Sloveniji, za katero imajo zagotovljenih dva milijona evrov evropskih in državnih sredstev. Da bi jih lahko koristili, morajo dela končati do konca junija. Za zdaj rokom sledijo, dodaja Pikl. Delo v žagi bo na začetku enoizmensko, zaposlenih bo med šest in devet ljudi, v prihodnjem letu predvidevajo že dvoizmensko delo z do petnajst zaposlenimi in letno kapaciteto žage okrog 50.000 kubikov lesa. Celotna industrijska cona se sicer razprostira na 21,5 hektarja površine, prva faza pa bo zasedla okrog pet hektarjev.
Naslednji korak bo postavitev laminirnice. Njen produkt bo lepljen konstrukcijski les, v gradbeništvu vse bolj iskan material. Tu bi delo lahko dobilo med 40 in 50 ljudi, tudi zaporniki z Doba, vendar Pikl ne upa napovedati, kdaj bo ta del dejansko izveden, saj čakajo na razpise države. Celoten projekt predvideva tudi proizvodnjo končnih izdelkov oziroma pohištva, svoj prostor v centru bo dobil tudi tehnološki park oziroma nekakšen razvojni inštitut, v katerem želijo združiti znanje in tehnologije na področju predelave lesa. Iz lesnega odpada, ki bo nastal skozi celotno verigo, bodo izdelovali različne energente (pelete, sekance, brikete, drva). Celotni center se bo ogreval iz centralne kurilnice, s sočasno kogeneracijo pa bodo proizvajali tudi elektriko in jo oddajali v omrežje.
Lesa je v okolici več kot dovolj
Šentrupert je tako na dobri poti do uresničitve svoje vizije, da do leta 2020 postane samooskrbna občina. »S priključitvijo kotlovnice na Dobu lansko leto smo že postali 80-odstotno samooskrbni,« je dejal Pikl. Lesa je v okolici dovolj, okrog 58 odstotkov Mirnske doline je poraščene z gozdom, letni prirastek lesne biomase je 100.000 kubičnih metrov. Doslej se je izkoriščalo le polovico te količine, od tega je šlo 90 odstotkov v obliki hlodovine v izvoz. Torej brez vsakršne dodane vrednosti. Šentruperški lesnopredelovalni center pa je zasnovan tako, da bo omogočal stoodstotno izrabo lesne biomase, torej predelavo lastnih surovin z najvišjo možno dodano vrednostjo.