»Če bi se vsi vozniki med vožnjo posvečali samo vožnji, bi bilo nesreč precej manj.« To so besede prometnega strokovnjaka, ki bi jih lahko izrekel prav vsak od nas. A ta misel je na žalost povsem utopična. Čeprav se vsi zavedamo, da je tako, je motečih dejavnikov, ki med vožnjo vplivajo na nas, preprosto preveč. Resnično žalostno pa je, da bi jih zares veliko lahko izločili, pa jih iz takšnega ali drugačnega razloga ne.
Poglejmo samo najočitnejši primer – telefoniranje med vožnjo. Le bežen pogled na mimovozeče avtomobile je dovolj za spoznanje, da vse preveč voznikov v rokah drži prenosni telefon, le ugibamo pa lahko, koliko se jih pogovarja prostoročno – to sicer ni prepovedano, a po mnenju strokovnjakov prav tako nevarno. Prometni psiholog Marko Polič tako pravi, da telefoniranje obremeni proste miselne zmogljivosti, zato pozornost na telefonski pogovor prepreči, da bi voznik opazil pomembne dogodke na cesti in se nanje odzval. »Bolj ko smo pozorni na pogovor, manj bomo pozorni na cesto. Vozniki se tega ne zavedajo, ker – za razliko od na primer pijanosti – v vsakdanjem življenju pogosto telefoniramo brez škodljivih posledic. Tudi med vožnjo se ne bo vsako telefoniranje izšlo v trk. To se lahko zgodi ob preobremenitvah zaradi nenadnih, nepričakovanih dogodkov v prometu. Motnja, ki jo povzroča telefoniranje, pa ni v zasedenosti rok, ampak v zasedenosti možganov. Zato je edino smiselna prepoved kakršnega koli telefoniranja med vožnjo,« poudarja Polič in glede enačenja pogovarjanja po telefonu in vožnje pod vplivom alkohola (po nekaterih izračunih lahko telefoniranje enačimo z alkoholiziranostjo 0,8 promila) pojasnjuje, da so vzporednice med obema samo v vedenju. »Poenostavljeno rečeno, alkohol onesposobi naše možgane, telefoniranje pa jih preobremeni. V obeh primerih bodo odzivi prepozni, neustrezni...«
Kajenje, hranjenje, obračanje...
Če med vožnjo torej tako ali drugače govorimo po telefonu, je to nevarno. Kaj pa če se pogovarjamo s sopotnikom ali poslušamo kakšno pogovorno radijsko oddajo? Mar ni to skorajda enako? Marko Polič pravi, da tega ne gre enačiti. »Razlika med telefoniranjem in pogovorom s sopotnikom ali poslušanjem radia je, da se v prvem primeru vedenje udeležencev ne prilagaja razmeram na cesti, v drugem pa. Verjetno je večina voznikov že opazila, da ob kritičnih točkah, kot so križišča ali prehitevanje, pogovor poneha, da so manj pozorni na radio... Telefonski pogovor tega ne dopušča, saj sogovornik ne pozna razmer pri vozniku, pogovor pa zahteva takojšnje odgovarjanje, nepretrganost,« razloži Polič. Malce drugačno mnenje ima inštruktor varne vožnje pri AMZS Manuel Pungertnik: »Pri debatiranju s sopotniki se voznik miselno usmeri v pogovor in ni dovolj pozoren na to, kaj se dogaja na cesti. Velja tudi opozorilo vsem, ki med vožnjo radi prepevajo – tudi to je moteč dejavnik!«
Poleg omenjenih pa bi se vsak voznik moral zavedati tudi drugih motečih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo nezbranost. Mednje spadajo prehranjevanje, kajenje, uporaba različnih funkcij vozila, druge možnosti, ki jih omogočajo prenosni telefoni (sporočila, fotografiranje...), ukvarjanje z otroki na zadnjem sedežu in obračanje k njim med vožnjo (neka avstralska raziskava je pokazala, da je slednje celo 12-krat nevarnejše od telefoniranja)... »Zavedanje, da vsako početje v vozilu, ki ni vožnja ali ni neposredno povezano z vožnjo, na voznika vpliva negativno v smislu reakcijskega časa, zaznave in ukrepanja v kritični situaciji, je bistveno, da bomo na cesti varnejši, kot smo. Na treningih varne vožnje prav tem dejavnikom, ki niso neposredna kršitev po zakonu, namenjamo ogromno časa, saj vozniki prelahkotno opravljajo postranska dela v vozilu,« je še dodal Pungertnik.
Usoden trenutek nepazljivosti
Podatkov o tem, koliko med vožnjo vozniki uporabljajo telefone in koliko se ovirajo z drugimi motečimi dejavniki, žal ni na voljo in jih nimajo niti na policiji, zato lahko tudi o številu nesreč, ki so jih omenjeni dejavniki zakrivili, le špekuliramo. »Vendar sem prepričan, da številka ni zanemarljiva. Preverjanje pri mobilnih operaterjih, ali je bil v času nesreče mobilnik voznika aktiven ali ne, bi zagotovo prineslo šokantne podatke. Drugih motečih dejavnikov pa ne moremo uvrstiti med sekundarne vzroke za nastanek prometne nesreče, zato lahko danes poskrbimo le za večje ozaveščanje vsakega posameznika, kako zelo nevarno in odgovorno je voziti,« je ob tem še poudaril Manuel Pungertnik.
Telefoniranje pa je izmed vseh naštetih dejavnikov tudi edino, ki ga je možno sankcionirati. Kot pravi višji policijski inšpektor iz sektorja prometne policije Matjaž Leskovar, policisti izvajajo nadzor nad uporabo telefona med vožnjo pri vsakodnevnem nadzoru prometa, tudi sam pa opaža, da se ljudje ne zavedajo posledic uporabe telefona med vožnjo. »A samo z nadzorom in kaznovanjem se uporaba naprav med vožnjo ne bo bistveno zmanjšala. Potrebna je širša pobuda in ozaveščanje ljudi,« poudarja Leskovar in dodaja, da sicer policisti za vsako dejanje, za katero ocenijo, da bi lahko imelo negativen vpliv na prometno varnost, udeleženca opozorijo, četudi ne gre za kršitev: »Nemogoče pa je predpisati vsa takšna ravnanja. Pomembno je, da se ljudje zavedajo posledic in tega, da je trenutek nepazljivosti lahko usoden.«
