Prva letošnja pošiljka snega je, kot je to v navadi, poskrbela za mešane odzive – nekateri so se je razveselili, drugi, predvsem vozniki, nad njo nismo bili navdušeni. Je pa bilo, tudi za razliko od nekaterih prejšnjih let, vse skupaj zelo korektno opravljeno, kar se tiče čiščenja cestišč, saj nerganja voznikov in že ponarodelega izgovora pristojnih, da jih je sneg »presenetil«, praktično ni bilo zaslediti. Čeprav je res tudi, da je omenjeno nerganje večkrat posledica slabe volje in lastnih napak, ko je pač treba poiskati krivca, pri čemer seveda le redko kdo pomisli nase. Pa bi lahko, kot opozarja tudi stroka, večkrat.

Kot pravi na primer Andrej Justinek iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), so v zadnjih letih sicer opazne nekatere razlike v vedenju slovenskih voznikov v zimskih razmerah, a te niso bistveno v prid prometni varnosti. »Manjšina se zaveda nevarnosti ob sneženju ali poledici in se odpravi na pot z javnimi prevoznimi sredstvi, preostala večina pa svoje sposobnosti precenjuje oziroma ne prilagodi načina svoje vožnje zimskim razmeram. Med takimi vozniki obstajajo iluzorna pričakovanja, da zimske gume in oprema rešijo praktično vse težave pri vožnji po zasneženem, spolzkem in poledenelem vozišču. To je žal kruta neresnica, ki ji vozniki nasedajo in v zimskih razmerah vozijo na praktično enak način kot v poletnih.« Še kritičnejši pa je trener varne vožnje iz centra Blagomix iz Logatca Samo Rep, ki ne ovinkari: »Vožnja slovenskih voznikov je slaba. Preprosto smo slabi vozniki. To se opaža v lepem vremenu, ob dežju in zmanjšani vidljivosti je situacija samo še slabša, v zimskih razmerah pa že kar skrb vzbujajoča!«

Brez sunkovitih manevrov in agresije

Med poglavitnimi vzroki za opisano mnenje Rep navaja, da vozniki ne uporabljamo zasenčenih luči in po potrebi ob zmanjšani vidljivosti dodatnih luči za meglo, da vozil nimamo primerno očiščenih, predvsem pa vožnjo premalokrat prilagodimo razmeram na cesti. »V snegu se namreč vozi povsem drugače – z zavorami moramo biti 'nežni', ravno tako se moramo izogibati sunkovitim manevrom zaviranja ali ustavljanja ter agresivnim odzivom. Varnostna razdalja se absolutno poveča, tako da lahko v vsaki nepredvidljivi situaciji varno ustavimo, hitrost vožnje pa je treba prilagoditi našim sposobnostim, zmogljivostim vozila in vremenskim razmeram, saj na nas prežijo zasneženo vozišče, led, kolesnice...« našteva Rep in dodaja, da v zimskih razmerah številni vozniki vozijo tudi v strahu, ker so nevešči vožnje po snegu, s čimer ustvarjajo zastoje in gnečo. Če je koga resnično strah in ne zaupa sam vase, je zato bolje, da uporabi javno prevozno sredstvo ali pa se na pot ne poda, enako velja tudi, če ima slabo zimsko opremo. Je pa dober način za premagovanje strahu udeležba na tečaju varne vožnje. »Ta vsekakor koristi vsem voznikom, saj se tečaji varne vožnje opravljajo na 'drsnih' mokrih površinah in vsebujejo reševanje v nepričakovanih ter nepredvidljivih situacijah. Bistvo tečaja varne vožnje je v tem, da voznik na tečaju spoznava samega sebe, svoje napake, ki jih počne med vožnjo, hkrati pa spoznava delovanje svojega vozila,« je še dodal Samo Rep.

Folija, ne časopisni papir

Kot je omenil že naš sogovornik, je velika težava vožnje pozimi in predvsem v snegu tudi ta, da velik del voznikov ne poskrbi dovolj dobro za to, da so njihova vozila ustrezno očiščena. Za kar je v prvi vrsti kriva lenoba, pa čeprav je vse skupaj zelo nevarno tako zanje kot za druge udeležence. Seveda je nemogoče, da bi bil naš avto pozimi vseskozi čist, a da na njem, če nas že ne ujame snežni metež, ni snega in da imamo popolnoma očiščena vsa stekla in svetila, bi moral poskrbeti vsak odgovoren voznik. »Navsezadnje je to, da so stekla čista, dobro tudi zaradi tega, ker se, ko zmrzuje, z njih lažje odstrani led, pa tudi poškodujejo se v tem primeru ne,« pravi Matej Rovan iz podjetja Avtostil z Rakeka, ki se že vrsto let ukvarja z nego avtomobilov in avtomobilsko kozmetiko.

Ravno slednjo večkrat neupravičeno zanemarjamo, pa čeprav pride zelo prav že v preventivnem smislu. Tako poznamo na primer razne odmrzovalnike v tekočinah in razpršilih, s katerimi navlažimo steklene površine in ki kar same opravijo glavnino dela. »Zagotovo pa ni napak stekel z omenjenimi sredstvi navlažiti že zvečer, saj se potem led ne prime in se ga precej lažje odstrani. Poznamo tudi posebej prilagojene folije, s katerimi pokrijemo steklo in ga zaščitimo pred zmrzaljo, nikakor pa stekel ne pokrivajmo s časopisnim papirjem, ki lahko primrzne in ga je zelo težko odstraniti. Priporočam tudi, da s silikonskim pršilom namažemo tesnilne gume in površine okoli vrat, saj se vrata tako precej lepše odpirajo in se ne prilepijo. Sicer pa bi moral imeti pozimi vsak voznik v avtomobilu metlico, strgalo, razpršilo, zložljivo lopatko za sneg in dodatno tekočino za vetrobranska stekla, ki se je pozimi porabi precej več,« glede preventive pravi Rovan in kot največjo napako navaja uporabo brisalnikov, ko so ti primrznjeni, s čimer lahko uničimo metlice ali še huje – pokvarimo ves mehanizem. Druga napaka pa je, da se z neprimernimi sredstvi lotimo čiščenja avtomobila. »Na primer s kakšno kovinsko lopato, s čimer lahko poškodujemo šipe in predvsem lak.«

Je pa poleg tega, da je vožnja z neočiščenimi stekli in ogledali nevarna, ta tudi v nasprotju z zakonom – globa za takšno kršitev namreč znaša 200 evrov. Kot pravi Mihael Zalokar iz sektorja prometne policije, v zimskem času prekrške, povezane z opremo in očiščenjem vozila (odstranitev snega in ledu, ki bi lahko pri vožnji padala z vozila, ter očiščenje stekel in ogledal), ugotavljajo kar pogosto, na splošno pa v zimskih razmerah ne opazijo posebnega povečanja kršitev. »V zimskih razmerah so sicer pogosti primeri, ko je potrebno posredovanje policije zaradi zdrsov vozil, zapor cest in prometnih nesreč, ki se jih zgodi nekoliko več, vendar so posledice v teh prometnih nesrečah večinoma blažje oziroma lažje. Povprečno število prometnih nesreč pa v zimskih mesecih ne izstopa oziroma ni v porastu.«