Iz podatkov finančne uprave nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija je razvidno, da je bilo na bančnih računih slovenskih fizičnih in pravnih oseb na eni od švicarskih bank na presečni datum 30. november 2008 dobrih 119 milijonov evrov švicarskih frankov, na 1. julija 2006 pa slabih 145 milijonov evrov švicarskih frankov. Ali podatki, ki so po pojasnilih nemške finančne uprave tujim finančnim upravam na razpolago od minulega tedna, vsebujejo tudi novejše podatke, ni znano. Prav tako ne, na koliko posameznih bančnih računov se nanašajo. Po podatkih slovenske finančne uprave (Furs) je konec februarja letos v Švici imelo bančne račune 481 fizičnih in 225 pravnih oseb. V Fursu so nam včeraj potrdili le, da se je nemška stran obrnila nanje in da potekajo postopki izmenjave. Podatkov, kot so dejali, za zdaj še nimajo.
Ker se podatki, ki so jih Nemci posredovali kolegom iz 27 evropskih držav, nanašajo zgolj na eno švicarsko banko – na katero, ne razkrivajo – je jasno, da so le parcialni in tako ne zajemajo vseh bančnih računov. Kljub temu bo Furs lahko preveril, ali so bili bančni računi prijavljeni, kot zahteva zakonodaja, ali so slovenski imetniki računov ustrezno prijavljali dohodke in ali so bili plačani vsi davki. Naj ob tem spomnimo, da so nam v Fursu pred časom dejali, da nimajo zakonskih podlag za to, da bi podobno kot njihovi nemški kolegi kupovali zgoščenke s podatki o imetnikih bančnih računov v tujini.
Iz pojasnil nemške strani je razumeti, da so ali bodo podatke tujim finančnim upravam dali na razpolago brezplačno, in to zato, ker so pri preverjanju nemških komitentov ugotovili obsežno utajevanje davkov in utemeljeno sumijo, da to velja tudi za komitente iz drugih držav. Vse podatke, ki so jih pridobili, so posredovali na nemški zvezni davčni urad, ki bo dal podatke na razpolago vsem zainteresiranim finančnim upravam.
Za več kot sedem milijard dodatnih davkov
Finančna uprava Severnega Porenja - Vestfalije je v minulih nekaj letih poostrenega boja zoper davčne utaje doslej kupila 11 zgoščenk s podatki o bančnih računih Nemcev v tujini. Zanje je odštela 17,9 milijona evrov, s pomočjo tako pridobljenih podatkov – konkretnih virov podatkov ne razkrivajo – pa je doslej pobrala kar 2,1 milijarde evrov dodatnih davkov. Nakup podatkov se je nemškim davkarjem tako več kot izplačal. Nakupovanje zgoščenk in lovljenje Nemcev, ki v tujini skrivajo svoje premoženje, je imelo še eno pozitivno posledico – samoprijave. Od leta 2010 do danes je račune v tujini prijavilo 120.000 Nemcev, zaradi česar so davkarji pobrali za pet milijard evrov dodatnih davkov. Zgolj v Švici so Nemci v tem obdobju samoprijavili skoraj 23.000 bančnih računov.
Podatkov, ki jih bodo Nemci po novem delili s 27 evropskimi državami, je za štiri terabajte. Lani so jih že posredovali Italiji, Franciji in Grčiji. Iz podatkov je razvidno, da so imeli proti koncu leta 2008 največ sredstev na računih švicarske banke, na katero se pridobljeni podatki nanašajo, poleg Nemcev še Italijani, Francozi, Britanci in Španci. Skupni obseg sredstev se je sicer od sredine leta 2006 zmanjšal s 93 milijard evrov na dobrih 75 milijard evrov. Ali imajo nemški davkarji tudi novejše podatke, še preverjamo. Prav tako, kaj vse bodo slovenski davkarji lahko razbrali iz podatkov. Finančni upravi Severnega Porenja - Vestfalije je namreč nedavno uspelo s pomočjo žvižgačev iz finančnih krogov pridobiti podatke, ki se ne nanašajo zgolj na stanja na bančnih računih, ampak naj bi pridobili tudi podatke o spornih borznih poslih več domačih in tujih bank, s katerimi naj bi nemški proračun oškodovali za okoli deset milijard evrov.
Skupaj s podatki so nemški davkarji pripravljeni s tujimi finančnimi upravami deliti tudi svoje znanje. Kot pravijo, so se nanje že obrnili kolegi iz več držav. Finančni minister zvezne dežele Norbert Walter - Borjans je med drugim dejal, da so panamski dokumenti še enkrat več pokazali, da ne gre za posamične primere utaje davkov, ampak da gre za cel sistem. »Če utajevalci davkov uporabljajo mednarodne kanale, moramo tudi finančne uprave sodelovati čezmejno,« še pravi finančni minister, ki ima pod seboj eno najbolj »zloglasnih« ekip davčnih inšpektorjev v Nemčiji. Njihova praksa kupovanja bančnih podatkov je sicer pri vladajoči CDU poskrbela za nemalo nezadovoljnih odzivov. Panamska afera bo iz Walter-Borjansa zagotovo naredila junaka malih ljudi.
Sredstva na pridobljenih računih švicarske banke
Finančno ministrstvo zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija, v mio. CHF
PODATKI
presečna datuma
1. 7. 2006
30. 11. 2008
v mio. CHF
Italija
25.600
32.700
Francija
13.100
16.800
Velika
Britanija
10.864
8.262
Španija
9.511
7.308
Nizozemska
4.319
3.647
Belgija
4.779
3.241
Luksemburg
4.316
3.194
Avstrija
4.262
2.971
Ciper
2.385
2.552
Hrvaška
372
316
Slovenija
144
119
90.457
CHF
70.315
Opomba: Podatki se nanašajo na račune ene švicarske banke, za katero je podatke z nakupom zgoščenke pridobila finančna uprava Severnega Porenja - Vestfalije.
