Britanija zaostaja za drugimi bogatimi državami pri zmanjševanju neenakosti med bogatimi in revnimi otroki. Ta ugotovitev Unicefa je za državo s šesto največjo ekonomijo še ena sramota, ki kaže na to, da je Britanija sistemsko ukrojena za bogate Otočane.
Ko gre za britanske otroke, je Unicef zaskrbljen ne samo zaradi revščine otrok, ampak tudi zaradi njihovega zdravja in izobraževanja. V poročilu poudarja, da slab napredek pri odpravljanju otroške revščine, ki je posledica bednih zaslužkov staršev, pomeni, da je zelo malo verjetno, da bo Britanija odpravila otroško revščino v bližnji prihodnosti.
Uradni britanski cilj, razglašen pred leti, je odpraviti otroško revščino do leta 2020. V nedavnem novem proračunu je vlada ta zakonsko določen cilj odpravila, in sicer tako, da je spremenila dozdajšnja merila otroške revščine, ki ga je premier Cameron že lani ocenil kot absurdnega. Za revnega otroka so v Britaniji do zdaj šteli otroka, ki živi v družini s 60 ali manj odstotki povprečnega otoškega letnega zaslužka. Konservativna vlada trdi, da se je od leta 2010, ko je Cameron prišel na oblast in prvih pet let vodil koalicijsko vlado, do zdaj število revnih otrok v Britaniji zmanjšalo za 300.000. Še vedno jih je 2,3 milijona. Sramotno veliko.
Britanska vlada mora ukrepati
Unicef ocenjuje, da bi bile razlike med revnimi in bogatimi otroki v Britaniji med najvišjimi v Evropi, če najrevnejši ne bi dobivali denarne socialne podpore. Unicef skrbijo tudi razlike med britanskimi bogatejšimi in revnejšimi šolarji pri branju, matematiki in znanosti. Po šolskem uspehu so britanski otroci na 25. mestu med 37 državami, tudi za Slovenijo. Velike razlike so še pri zdravi prehrani, posebej pri uživanju sadja in zelenjave.
Britanija je na samem dnu držav, ko gre za razkorak v zdravi prehrani revnejših in bogatejših otrok. Na koncu lestvice pa je tudi, ko gre za športne in telovadne aktivnosti otrok. Sporočilo namestnice direktorja Unicefa Lily Capriani je zelo resno: »Britanija se lahko in se mora izboljšati. Neenakost otrok škoduje njihovim življenjem in dosežkom v življenju. Pravice otrok bi morala jemati zelo resno in takoj ukrepati, zato da ne bo noben otrok zapostavljen.« Britansko vlado je tudi pozvala, naj hitro ukrepa zaradi vse večjega števila pretirano debelih otrok in sprejme strategijo, s katero bo pospeševala in podpirala zdrav način življenja otrok iz družin z nizkimi zaslužki. Vladi je tudi sporočila, da »mora zmanjšati tudi neenakost v zaslužkih Otočanov in zagotoviti ustreznejšo socialno pomoč«.
Milijoni bedno plačanih
V Britaniji se dogaja ravno nasprotno. Cameronova prva koalicijska vlada je socialo v petih letih oklestila za več kot dvajset milijard funtov, druga naj bi jo za še dvanajst milijonov (do leta 2020). Obenem se povečuje, ne pa zmanjšuje število Otočanov z zelo nizkimi zaslužki. Danes je takih več kot petina (5,3 milijona) zaposlenih, kar je enkrat več, kot jih je bilo pred dvema generacijama. Zato je Britanija po številu bedno plačanih zaposlenih na drugem mestu med najbogatejšimi državami. Pred njo so samo ZDA. Cameronova vlada se rada hvali, da je ustvarila dva milijona novih delovnih mest. Več kot tri petine teh delovnih mest, ustvarjenih med krizo, je v resnici bedno plačanih.
Širjenje slabo plačanih delovnih mest povzroča ne samo povečevanje revščine odraslih in njihovih otrok, ampak ima globoke socialne in ekonomske posledice. Najbogatejših deset odstotkov Otočanov poseduje že skoraj polovico (45 odstotkov), revnejša polovica Otočanov pa samo desetino bogastva: gotovine, ki je v britanskih bankah, nepremičnin in drugega premoženja. Kje so še vse milijarde, ki jih skrivajo v davčnih oazah, o katerih se veliko govori te dni.
