Bolniki, ki morajo hoditi k specialistom v druge kraje, so morali stroške prevoza do slabih 24 evrov na mesec doslej nositi sami. Šele od te meje dalje je njihove poti krila zdravstvena blagajna. Če bodo obveljale spremembe, ki so trenutno v javni razpravi, bo ta meja postavljena pri slabih 16 evrih. Ljudem, ki morajo tovrstne poti opraviti vsak mesec, bi lahko v enem letu to prihranilo skoraj stotaka.
Za potne stroške bolnikov 0,6 milijona evrov več
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da so sprva razmišljali o možnosti, da bi obveznost bolnikov še bolj znižali, a so bili do tega zadržani na ministrstvu za zdravje, kjer so jih opozorili na dodatne stroške. Tako so se odločili za sedanji predlog, ki bolnikovo obveznost znižuje s treh na dva odstotka minimalne plače v Sloveniji, stal pa bi jih okoli 600.000 evrov na leto. Pravica do povračila potnih stroškov bi sicer še naprej zajemala le potovanja do najbližjega izvajalca zdravljenja, diagnostike ali rehabilitacije, ki jo potrebuje bolnik. Izjema, ko potne stroške priznajo, čeprav ne gre za bolniku najbližjo ustanovo, je zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, na ljubljanskem Onkološkem inštitutu in v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.
Posameznik lahko povračilo potnih stroškov uveljavlja pri območnih enotah oz. izpostavah ZZZS ali pri svojem delodajalcu (v tem primeru povračilo pri ZZZS uveljavlja delodajalec). Da je njegova zahteva utemeljena, bolnik dokazuje z listino, ki jo izda njegov osebni zdravnik.
Sprememba na bolje, a bi jo bilo treba razširiti
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore ugotavlja, da je nižanje obveznosti bolnikov pri plačilu potnih stroškov sprememba na bolje, ki pa bi jo bilo treba še razširiti. Nanjo se vedno znova obračajo bolniki, ki so jih v ljubljanskem UKC na primer opozorili, da so čakalne dobe za posamezen pregled ali poseg pri njih daljše od dopustnih, ob tem pa so jih spomnili na možnost zdravljenja v drugih bolnišnicah ali pri koncesionarjih s krajšo čakalno dobo. A čeprav so jih tja usmerili v javnem zdravstvu, morajo potne stroške, ki so lahko ob večkratnih poteh v druge regije precejšnji, ljudje kriti sami.
»Do pacienta bi bilo pošteno, da mu to pokrijejo. Če nima denarja, mu z nalaganjem plačevanja potnih stroškov odvzamejo možnost proste izbire izvajalcev. Še zlasti pa bi bilo to treba urediti zato, ker bolnikom vsi priporočajo, naj se usmerijo tja, kjer so čakalne dobe krajše. Če bodo na vrsti prej, bo to boljše tako za njihovo zdravje kot za zdravstveno blagajno. Slednja zaradi daljšega čakanja na diagnozo in zdravljenja dlje plačuje bolniško,« je opozorila Hlade-Zoretova.
