Eden od perečih problemov domala vseh držav po svetu je, kako zaseči denar, ki izvira iz kriminalnih aktivnosti, še preden je ta opran in dan v legalne dejavnosti. Koliko denarja se opere v Sloveniji, ni natančnih podatkov. Iz analize obvestil Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) o sumljivih transakcijah izhaja, da je bilo v letih 2013 in 2014 v Sloveniji ugotovljen sum pranja denarja v skupni višini čez 300 milijonov evrov, v lanskem letu pa v višini okoli 250 milijonov evrov.

Že vrsto let so najbolj uporabljene tehnike pranja denarja dvig gotovine, prenos sredstev med računi in prenos sredstev med državami. Običajno so pri vsakem pranju denarja vključene vsaj tri različne tehnike. Pri tem se v polovici primerov zlorabljajo bančni računi podjetij. A delež zlorab bančnih računov družb v davčnih oazah znaša le šest odstotkov, so povedali na UPPD.

Za mednarodne pralce denarja Slovenija ni zanimiva

Za mednarodne pralce denarja Slovenija ni zanimiva država, ocenjujejo na UPPD. »Takšno oceno je v okviru četrtega kroga ocenjevanja Slovenije potrdil tudi odbor strokovnjakov pri Svetu Evrope za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma,« so dejali na UPPD. Dodali so, da povečanje števila obravnavanih tujcev ne izhaja niti iz podatkov o posredovanih obvestilih o sumljivih transakcijah, niti iz podatkov sorodnih organov iz tujine.

Na policiji pa v zadnjih letih zaznavajo povečano število denarnih transakcij s tujino, predvsem s sosednjo Italijo. V teh primerih je denar, ki izvira iz različnih kaznivih dejanj, nakazan iz tujine (Italije) na družbe, ki se predhodno registrirajo v Sloveniji. »V nadaljevanju se takšna denarna sredstva praviloma po različnih fiktivnih poslih z izdajo fiktivnih računov prenakažejo nazaj v državo, iz katere nezakonita denarna sredstva izvirajo. Del sredstev pa se lahko tudi dvigne v obliki gotovine,« so pojasnili na policiji. Čeprav je Slovenija tranzitna država, na policiji ugotavljajo, da večino kaznivih dejanj pranja denarja pri nas storijo Slovenci.

Ker je Slovenija sprejela tako zakonske kot tudi finančno-pravne ukrepe dovolj zgodaj in dovolj široko, hkrati pa se je vključila v globalizacijske procese, s čimer je privolila v prilagajanje svojega pravnega reda evropskemu pravnemu redu, pri nas pranje denarja ni tako pereč problem, kot je morda v nekaterih drugih državah po svetu, so povedali na vrhovnem državnem tožilstvu RS (VDT). Delo še zdaleč ni končano, saj uspešen boj proti pranju denarja omogoča takšen sistem, v katerem so vsi deležniki ustrezno seznanjeni z obravnavo finančnih podatkov in iskanjem (ter odvzemom in posledično uspešno izvršitvijo odvzema) protipravne premoženjske koristi, ob hkratni uporabi ustreznih pravnih ukrepov, dodajajo na VDT.

Aktivnosti za ugotavljanje morebitnega suma pranja denarja UPPD sicer ugotavlja na podlagi prijav finančnih in nefinančnih ustanov, ki morajo podatke sporočati po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg tega UPPD zbira finančne podatke na podlagi pobud državnih organov. Če ugotovi razloge za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, o tem obvesti policijo in tožilstvo, v primeru drugih kaznivih dejanj pa še druge pristojne organe. Tako na primer pri sumu kaznivega dejanja davčne zatajitve UPPD obvesti Finančno upravo RS (Furs). Za podatke o mednarodnih transakcijah, ki so objavljeni na njihovi spletni strani, pa na UPPD menijo, da imajo predvsem preventivni učinek. Analize namreč ne kažejo, da bi javna objava nakazil v države, v katerih ne veljajo mednarodni standardi preprečevanja pranja denarja, vplivala na sam način izvršitve kaznivega dejanja pranja denarja.

Naraščajoči trend odkritih primerov in obsodilnih sodb

V minulem letu je policija zaradi kaznivega dejanja pranja denarja na državna tožilstva podala 41 kazenskih ovadb, in sicer za 61 kaznivih dejanj zoper 78 fizičnih in 15 pravnih oseb v skupni višini dobrih 22 milijonov evrov. Od leta 2010 je policija na tožilstvo skupaj podala 290 ovadb zaradi 480 kaznivih dejanj. Pri tem so obravnavali 575 fizičnih in 106 pravnih oseb, v skupni višini 308 milijonov evrov.

Po pojasnilih VDT se pri pregonu kaznivih dejanj pranja denarja nadaljujejo izrazito ugodni trendi učinkovitosti dela slovenskih državnih tožilcev, na kar kaže tudi zvišano število kazenskih postopkov in zvišanje števila pravnomočnih obsodilnih sodb. Če so pri polnoletnih fizičnih osebah tožilstva zaradi pranja denarja leta 2010 vložila 16 zahtev za sodno preiskavo, sedem neposrednih obtožb in 12 obtožnih aktov, so bile lani vložene tri neposredne obtožbe, 74 zahtev za preiskavo in 71 obtožnih aktov. Medtem ko so sodišča leta 2010 izrekla le dve obsodilni sodbi zaradi pranja denarja, je bilo lani izrečenih 32 sodb. Za podjetja (vključno z organiziranim kriminalom) pa so v povezavi s kaznivim dejanjem pranja denarja tožilstva leta 2010 na sodišča vložila eno zahtevo za sodno preiskavo in en obtožni akt, sodišča pa so izrekla pet obsodilnih sodb. Lani so tožilstva zahtevala devet preiskav, vložila tri obtožne akte, sodišča pa so izrekla dve obsodilni sodbi.