Janeza Matičiča kot umetnika in svetovljana odlikuje več stvari: glasbo, ki jo dojema kot čisto zvočno abstrakcijo, ustvarja v izredno kompleksnih kompozicijah, za klavirjem je izbrušen virtuoz, violino pa je sčasoma odložil. Je pa zato – tudi zaradi druženja z velikim prijateljem, violinistom Igorjem Ozimom – ustvaril nekaj kultnih godalnih del, recimo Violinski koncert ali Koncert za violončelo in orkester. Gre za najmlajšega med njegovimi štirimi koncerti za solistični inštrument; leta 2004 so ga krstili Simfoniki, zaigrali ga bodo tudi v torek s solistko Karmen Pečar.
Priškrnjena vrata
Do Prešernove nagrade leta 2007 je bil Matičič v slovenskih krogih malo poznan, potem pa je doživel številne izvedbe, snemanja in izdaje svoje glasbe. Delil je usodo mnogih umetnikov, ki so si nekdaj drznili v tujino, pa so jim potem doma priškrnili vrata, čeprav jim je v tujini uspelo. Matičič je denimo prejel prestižno nagrado princa Rainierja v Monaku pa mérite culturel et artistique v Parizu. Pariz je tako ali tako še vedno njegov drugi dom. Po izpopolnjevanju pri sloviti Nadii Boulanger je tam praktično ostal: komponiral je, igral klavir in učil na zasebnih konservatorijih.
Če so bili njegovi skladateljski prvenci pod vplivom klasike, romantike in impresionizma, je pod francoskimi vplivi začel pisati s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi. Pozneje je v Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja spoznaval še elektroakustično glasbo, ki se je takrat šele rojevala; s skupino je ostal skoraj trideset let. Med deli iz tega obdobja izstopajo Tri vizije, Oscilacije, Fuzije ter Kozmofonija za klavir in magnetofonski trak.
Prvo skladbo sploh je v Parizu napisal leta 1959, to so bili Danses Grotesques (Groteskni plesi) za klavir. Kako vitalen je še vedno, dokazuje dejstvo, da je plese za torkovo priložnost sveže orkestriral za simfonično zasedbo. Za klavirjem bo Lovorka Nemeš Dular, ki bo pred tem odigrala še njegov Prvi klavirski koncert iz leta 1965, ravno tako napisan in prvič izveden v Parizu.
Matičič je kot izvrsten pianist najboljši poznavalec in izvajalec svoje glasbe. Njegov klavirski opus je eden najobsežnejših in profiliranih v vsej slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Ni pa le skladatelj z občutkom za klavir in godala, temveč so ga pritegnili tudi drugi solistični inštrumenti, denimo saksofon, ki ga mojstrsko uporabi v svoji Drugi simfoniji.
