Mednarodno tekmovanje Microtransat Challenge že desetletja privablja skupine študentov z vseh koncev sveta, ki želijo izdelati jadrnico na vetrni pogon, ki bi kot prva avtonomna jadrnica na svetu povsem sama preplula Atlantik. Kljub številnim poskusom to ni uspelo še nikomur, kar bo zdaj poskusila spremeniti skupina stotih študentov z ljubljanske univerze. Pred tremi meseci so ob pomoči mentorjev in v sodelovanju z Zavodom 404 moči združili študenti s fakultete za elektrotehniko, fakultete za matematiko in fiziko, fakultete za strojništvo, fakultete za računalništvo in informatiko ter fakultete za pomorstvo in promet, ki so se razdelili v osem razvojnih skupin. Vsaka skupina je zadolžena za en sklop projekta, skupaj pa si prizadevajo, da bo njihova jadrnica čez dve leti uspešno povezala celini, ki ju ločuje severni Atlantik.
Iz severne Španije do Karibov?
S kako zahtevnim izzivom se bodo spopadli študenti, je na včerajšnji predstavitvi projekta razkrivala kopica rdečih pik na zemljevidu, ki so predstavljale vse dosedanje neuspešne poskuse udeležencev tekmovanja. Ti so se končali, še preden se je plovba izdelanih jadrnic sploh dobro začela. »Nobeni ekipi še ni uspelo priti niti do startne črte. Ker tega še nihče ni naredil, gre torej za raziskovanje v pravem pomenu besede,« je težavnost projekta pojasnil vodja Zavoda 404 Rok Capuder. Mednarodno tekmovanje Microtransat Challenge poteka že od leta 2005, od takrat pa se je z izzivom spopadlo okoli dvajset ekip. Samo lani so na čezatlantsko preizkušnjo svoje jadrnice poslale skupine iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kanade: prva jadrnica je že kmalu po izplutju potonila, druga se je ujela v ribiško mrežo, za tretjo se je izgubila vsaka sled.
Eno od pravil tekmovanja je namreč, da mora jadrnica vsakih šest ur sporočiti svojo lokacijo na celino, prav tako plovilo ne sme biti daljše od 2,4 metra ter mora biti povsem avtonomno in pluti le na vetrni pogon. »Želimo razviti napreden sistem za napajanje električnih naprav, ki bodo na jadrnici, iščemo način, kako naj jadrnica pošilja sliko na kopno, odločiti se moramo med trdim in mehkim jadrom,« je trenutno delo opisal študent fakultete za matematiko in fiziko Anže Nunar. Slovenska ekipa študentov se ob tem uči tudi iz napak, ki so jih naredili tekmovalci v preteklih letih. »Večina ekip si je za izplutje izbrala pristanišče, kjer pa je veliko ladij, v katere so se potem jadrnice zaletele ali pa so se zapletle v ribiške mreže. Zato iščemo drugačne možnosti za začetek,« je pojasnil Nunar in dodal, da trenutno proučujejo tako več različnih konceptov jadrnice kot tudi več ustreznih poti plovbe. Če se bodo odločili za pot z vzhoda proti zahodu, bodo jadrnico v morje spustili na obali severne Španije in upali, da bo dosegla Karibe, medtem ko bo v primeru obratne poti jadrnica izplula v Kanadi in prijadrala do Španije.
Bolj kot cilj je pomembna pot
Prihodnjih deset mesecev bodo tako študenti posvetili izdelavi jadrnice, po testnih plovbah v Jadranskem morju pa načrtujejo, da bi se avtonomna jadrnica z valovi Atlantika lahko spopadla čez dve leti. »Četudi nas v tem času kdo prehiti in kakšna jadrnica cilj doseže pred nami, nas to ne bo ustavilo. Velik uspeh bo že to, če bo naša jadrnica preplula Atlantik, prav tako je pomembno znanje, ki ga bomo s projektom pridobili,« je poudarila študentka fakultete za elektrotehniko Neža Đukič, pritrdil pa ji je tudi Nunar: »Sodelovanje pri tovrstnih projektih je dragoceno nabiranje izkušenj.«
