Ko dostavljalec paketov išče vaš naslov po labirintu ulic, se zanaša na satelitsko navigacijo in Einsteinovo teorijo relativnosti. Satelitska naprava namreč ne bi delovala pravilno, če ne bi upoštevala korekcije, ki jo je predvidela Einsteinova teorija o gibanju v prostoru in času. Če ne bi bilo teorije relativnosti, bi paket prispel na napačen naslov. In ko poslušate glasbo na prenosnem minidisku, se lahko zanesete na fizika Petra Grünberga in Alberta Ferta. Nemški in francoski znanstvenik sta si leta 2007 razdelila Nobelovo nagrado za odkritje velike magnetne upornosti, pojava, ki omogoča, da zelo velike količine podatkov stisnemo na zelo majhno površino. »Toda ko je Einstein pred sto leti odkrival svojo teorijo, tega ni delal z namenom, da bi omogočil izdelavo satelitske navigacije. Prav tako tudi Grünberg in Fert leta 1988, ko sta prišla do odkritij, nista vedela, da bo na podlagi tega nastal ipod,« pravi fizik Dragan Mihailović z Instituta Jožefa Stefana. »Uporabnosti temeljnih raziskav se na da vnaprej napovedati. Treba pa jih je izvajati,« pravi Mihailović.
Uspešna znanost = pobrani davki
Slavna anekdota, povezana s temeljnimi znanstvenimi raziskavami, pravi, da je sredi devetnajstega stoletja britanski finančni minister William Gladstone srečal enega velikih odkriteljev elektrike Michaela Faradaya in mu zastavil temeljno vprašanje: Kakšna korist bo od elektrike? Ne vem, je menda odgovoril Faraday. A gotovo jo bo mogoče obdavčiti.
Na okrogli mizi o financiranju znanstvenih raziskav, ki jo je gostila Univerza v Ljubljani, je Janez Novak, direktor podjetja RLS, ki izdeluje visokotehnološke merilne senzorje, govoril prav o tem. »Leta 2009 je tehnološka agencija TIA (danes Spirit, op. p.) v naše podjetje vložila 1,5 milijona evrov za razvojne raziskave. Danes imamo vsako leto en milijon dobička, od katerega seveda plačujemo davke, plačujemo pa tudi socialne prispevke za sto zaposlenih,« pravi Novak. »Naložba je bila očitno dobra.«
Udeleženci okrogle mize so govorili o povezavi med raziskovalnimi dosežki in gospodarskim uspehom. »Pripravljenost vzdržujemo na kar dvainsedemdesetih področjih znanosti,« je povedal direktor Agencije za raziskovalno dejavnost ARRS József Györkös. Izvršni direktor razvoja v podjetju Kolektor Marjan Dermota je sicer dejal, da ni smiselno financirati vseh znanosti in da bi moralo biti financiranje bolj ciljno usmerjeno. A kot je nakazal Györkös, se lahko znanstveni »preboji« zgodijo na katerem koli področju, zato je treba financiranje razpršiti. Omenil pa je ciljne, usmerjene raziskovalne programe (CRP), ki so denimo namenjeni izboljšavam v državni upravi.
Milijarda evrov na obzorju
Znanstveniki sicer že več let opozarjajo, da se sredstva, ki jih država namenja za znanost, nevarno krčijo. V minulih petih letih so se zmanjšala za okrog četrtino, s 182 na 139 milijonov evrov na leto, kar ogroža predvsem mlajše raziskovalce, ki nimajo trdnega položaja na raziskovalnih institucijah. »Večino javnih razprav o znanosti preveva izrazit antiintelektualizem, politične elite si pred tem zatiskajo oči oziroma to stanje s pridom izkoriščajo,« so minuli teden zapisali v spletni peticiji brezprihodnosti.si, ki jo je do včeraj popoldan podpisalo blizu devetsto profesorjev in raziskovalcev. Besede so ostre. »Prihaja do vse večje politizacije znanosti in množičnega odhajanja najboljših mladih znanstvenic in znanstvenikov v tujino. Zaradi peščice, ki z dvomljivimi rezultati in zaslužkarstvom izigrava načela akademske etike, trpi velika večina, ki s predanim delom in odličnimi rezultati bogati zakladnico znanja in prispeva k razvoju Slovenije.« Zato, pravijo znanstveni raziskovalci, je »najpomembnejša razvojna panoga četrt stoletja po osamosvojitvi degradirana na raven nepotrebne ali predimenzionirane javne službe, delo za skupnost pa je zasramovano kot odvečni strošek«.
»Vendar smo negativni trend v financiranju znanosti letos obrnili navzgor,« se je na okrogli mizi pohvalila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, univerzitetna profesorica Maja Makovec Brenčič. V letošnjem proračunu za znanost je za šest odstotkov več sredstev kot lani. Evropska komisija je po dveh letih, polnih neuspelih poskusov, potrdila tudi Strategijo pametne specializacije, dokumenta, ki bo podlaga za črpanje 1,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Denar bo namenjen prav povezovanju znanstvenih raziskav in industrije na različnih področjih. Država načrtuje razvoj pametnih hiš in pametnih mest (prepletenih z digitalno tehnologijo), izdelovanje električnih avtomobilov, trajnostni turizem in podporo farmacevtski industriji.
