Panamski dokumenti po poročanju časopisa Suddeutsche Zeitung, ki je papirje prvi pridobil in že dober teden dni skupaj z mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev (ICIJ) in številnimi mediji objavlja odmevne zgodbe o strankah v davčnih oazah, je tokrat razkril sledi, ki iz Paname vodijo do ameriške obveščevalne agencije Cia. V panamskih dokumentih so se namreč znašli posamezniki, za katere obstaja resen sum, da so sodelavci Cie. Dva sta osumljenca iz afere Irangate, ki je izbruhnila v ZDA leta 1986, ko se je razvedelo, da ZDA Iranu v tajnosti in kljub embargu prodajajo orožje, eden pa je domnevni posrednik pri prodaji orožja iz ZDA v Afganistan. Poleg njih sledi vodijo tudi do nekdanjih uslužbencev obveščevalnih služb v Saudski Arabiji, Kolumbiji in Ruandi.
Orožje za Iran
Med tistimi, ki močno bodejo v oči, je Farhad Azima, iranski ubežnik in poslovnež, ki živi v ZDA in se preživlja z oddajanjem letal. S pomočjo njegovega letala naj bi ZDA leta 1986 Iranu dostavile nadomestne dele za vojaška letala in rakete. Letalo boeing 707, polno vojaške opreme pod embargom, je vzletelo z letališča na Reki in 4. julija pristalo v Teheranu. Operacijo je omogočila Cia, v zameno za dostavljeno opremo pa naj bi Iran posredoval pri izpustitvi ameriških talcev v Libanonu in dostavil zlato, s katerim je pozneje Cia financirala upornike v Nikaragvi. Azima je za časopis Suddeutsche Zeitung dejal, da o tem, da bi Cia uporabila njegovo letalo za dostavo orožja Iranu, ne ve nič.
Azimovo podjetje ALG v davčni oazi je prek družbe Mossack Fonseca registrirano na Britanskih Deviških otokih od leta 2000 in naj bi bilo podružnica njegove ameriške družbe Aviation Leasing Group, ki ima v lasti več kot 60 letal. Iz panamskih dokumentov je mogoče razbrati, da je odvetnikom v Mossacku Fonseci prišlo na uho, da je Azima povezan s Cio. V poznih 70. letih prejšnjega stoletja naj bi podjetju Eatsco, ki je bilo v lasti več nekdanjih agentov Cie, pomagal dostavljati orožje v Libijo. V Mossacku Fonseci so od Azime zahtevali potrditev identitete, a niso dobili odgovora. Tu pa se je njihovo poizvedovanje tudi končalo.
Še en Islandec
V panamskih dokumentih sicer ni mogoče najti neposrednih dokazov o plačilih Cie na račune podjetij v davčni oazi. A kot piše časopis Suddeutsche Zeitung, so imena, povezana z obveščevalnimi službami, in poslovne konstrukcije, ki jih uporabljajo, dovolj zgovorni. Na dan je prišlo tudi ime Lofturja Johannessona, bogatega 85-letnika iz Reykjavika. To je že četrti Islandec (premier in dva ministra), ki so ga razkrili v panamskih dokumentih. Johannesson naj bi bil prav tako povezan s Cio in naj bi med drugim pomagal dostavljati orožje protikomunističnim upornikom v Afganistanu v času hladne vojne. V Panami in na Britanskih Deviških otokih so z njim od leta 2002 povezana najmanj štiri podjetja, ki jih upravlja Mossack Fonseca. Čemu so družbe namenjene, iz dokumentov ni razvidno. Naslednje zanimivo ime je Adnan Kashoggi, saudski milijarder, ki je po ugotovitvah ameriškega senata odigral eno ključnih vlog pri tajni prodaji ameriškega orožja prek Cie Iranu. V dokumentih je njegova podjetja v davčnih oazah mogoče najti od leta 1978 naprej, a ni še jasno, čemu so bila namenjena.
