Panama papers, najnovejša odmevna zgodba Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in Süddeutsche Zeitung, ki je prvi pridobil obsežen arhiv dokumentov, razkriva, kako so bogati posamezniki z vsega sveta s pomočjo panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca v davčnih oazah skrivali premoženje. Dokumenti razkrivajo, da je odvetniška družba Mossack Fonseca – njen ustanovitelj je sicer nemški državljan Jürgen Mossack, ki ga po pisanju Süddeutsche Zeitung v Panami kličejo z vzdevkom Nemec – strankam ponujala širok spekter storitev, ki so jim omogočile tudi pranje denarja, utajevanje davkov in kršenje gospodarskih sankcij zoper nekatere države. Ni šlo torej le za zakonite posle, kot vztrajajo v Mossack Fonseci. Med strankami odvetniške družbe so preiskovalni novinarji zasledili tudi 33 poslovnih subjektov in posameznikov, ki so na črni listi vlade ZDA zaradi povezanosti s teroristi, preprodajalci prepovedanih drog ali ker so pomagali ZDA sovražnim državam, na primer Severni Koreji in do nedavna Iranu.
Neusklajen boj proti davčnim oazam
V poslovanju Mossack Fonsece, ki ga razkrivajo dokumenti, je mogoče zaslediti tudi klasičen vzorec poslovanja v davčnih oazah – selitev med davčnimi oazami in jurisdikcijami z visoko stopnjo tajnosti, ko se zakonodaja v teh državah poostri ali ko podjetje postane tarča organov pregona. Na to je pred časom v pogovoru za Dnevnik opozoril Gabriel Zucman, avtor odmevne knjige The hidden wealth of nations, ki je izšla lani, v njej pa Zucman razgrinja probleme, ki jih za ves svet predstavljajo davčne oaze. Problem boja proti davčnim oazam in jurisdikcijam z visoko stopnjo bančne tajnosti in tajnosti pri ustanavljanju podjetij je namreč ta, da ni globalno usklajen.
Zgovoren primer perverznosti davčnih oaz je otoček Niue v južnem Tihem oceanu. Mossack Fonseca je oblastem pomagala spisati zakonodajo, ki je otok spremenila v jurisdikcijo z visoko stopnjo tajnosti. Odvetniška družba si je zagotovila 20-letno izključno pravico ustanavljanja offshore podjetij, v zameno za to pa je bil otok nagrajen tako, da se je iz odvetniške družbe v njegov proračun steklo kar štiri petine vseh sredstev. Poslovnemu modelu so konec naredili ameriški preiskovalci, a Mossack Fonseca je poslovanje enostavno »čez noč« preselila na bližnjo Samoo. In takšnih otočij, ki so pripravljena svoje proračune polniti iz naslova offshore podjetij, je še veliko.
»Boj proti davčnim oazam bo dolgotrajen. To je le ena od bitk. OECD je šele po desetletju pritiskanja zainteresirane javnosti leta 2013 sprejel globalni sistem multilateralne in avtomatične izmenjave davčnih informacij. Večina držav sveta se je zavezala, da se bo sistemu pridružila v prihodnjih dveh letih. Paname ni med njimi. Pred časom so sporočili, da bodo uveljavili lasten sistem. Menim, da bodo ti dokumenti prisilili Panamo, da se pridruži sistemu. Morebiti je bil to tudi namen osebe, ki je dokumente dostavila novinarjem,« je za Dnevnik dejal britanski strokovnjak za davčne oaze Sol Picciotto.
Lahka tarča Panama in dvojna igra ZDA
Panama je poleg Bahrajna, Nauruja in Vanuatuja edina država, ki se ni pridružila omenjenemu globalnemu sistemu izmenjave podatkov. A vtis, da so relativno obskurne tropske državice središče poslovanja davčnih oaz in v pogojih visoke tajnosti, kot ga dajejo aktualna razkritja, je napačen. Nad eno največjih mrež davčnih oaz bedi Velika Britanija prek zveze čezmorskih teritorijev, čeprav se ta vztrajno otepa kakršne koli pristojnosti in odgovornosti pri tem. V to mrežo sodijo na primer Kajmanski otoki, Britanski Deviški otoki (na teh obsežno posluje tudi Mossack Fonseca), Bermudi in otok Jersey.
Še bolj perverzna je bržčas vloga ZDA. Te namreč prav tako niso pristopile k omenjenemu sistemu, z izgovorom, da imajo v veljavi lasten sistem, tako imenovano Facto (zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini), ki tujim finančnim inštitucijam nalaga, da morajo ZDA obveščati o računih, ki jih imajo pri njih odprte državljani ZDA. Picciotto opozarja, da je to izjemno problematično, saj gre za bilateralen in ne multilateralen dogovor, kar pušča precej možnosti za ribarjenje v kalnem. »Panama je pomembna, a lahka tarča. ZDA imajo precej večjo vlogo. Ne le da se niso pridružile splošnim standardom poročanja in avtomatični izmenjavi informacij (CRS/AEoL), v ZDA je sistem registracije podjetij, ki ga urejajo posamezne države samostojno, povsem nepregleden. Predsednik Barack Obama je glede tega povzdignil glas, ampak z zvezno zakonodajo bo težko, če ne celo nemogoče povoziti državno,« na dvojno igro ZDA v boju z davčnimi oazami opozarja Picciotto in dodaja, da se največja bitka šele začenja.
Zapletene lastniške strukture, fundacije, antidatiranje, jahte
Odvetniška družba Mossack Fonseca, katere poslovni model so tokrat razkrili novinarji, je strankam pomagala vzpostavljati zapletene strukture lastniško med seboj prepletenih podjetij, registriranih v davčnih oazah, kar davčnim organom in organom pregona močno otežuje sledenje denarnemu toku in s tem ugotavljanju, ali gre za zakonite ali nezakonite posle. Velja omeniti, da poslovanje v davčnih oazah z namenom davčne optimizacije sicer samo po sebi ni nezakonito. A kot v odzivu na Panama papers pravijo v nevladni organizaciji Tax justice network, ki se že vrsto let bori za izkoreninjenje davčnih oaz: »Ne poznamo nobenega legitimnega razloga, zakaj bi morali posamezniki ustanavljati podjetja v jurisdikcijah z visoko stopnjo tajnosti.«
Odvetniška družba je svojim strankam odpirala zasebne fundacije (te so na splošno izjemno priljubljen način izogibanja davkom, tudi pri bogatih Slovencih), katerih poslovanje v Panami ni obdavčljivo, prav tako pa Panama od njih ne zahteva razkritja imen lastnikov ali upravičencev fundacij. Dokumenti razkrivajo, da se dejanski lastniki bančnih računov pogosto skrivajo za imeni direktorjev v davčnih oazah ustanovljenih podjetij, ki jih je priskrbela odvetniška pisarna sama. Odkrili pa so tudi antidatiranje pogodb v primerih, ko so se stranke odvetniške družbe kakor koli znašle v navzkrižju z oblastmi. V Mossack Fonseci očitke vztrajno zavračajo in pravijo, da gre za vdor v njihov sistem, kar da je nezakonito. Seveda se ob tem ne sprašujejo o (ne)zakonitosti lastnega poslovanja. Mossack Fonseca je za svoje stranke prijavljala tudi jahte in letala ter zanje upravljala njihove finance. Mossfon Asset Management je med letoma 2007 in 2015 upravljal najmanj 1,2 milijarde evrov sredstev, ugotavljajo preiskovalni novinarji ICIJ.
