Te dni mineva pet let, odkar je ustavno sodišče odločilo, da sta zakon o visokem šolstvu in uredba o financiranju visokošolskih zavodov v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je zato naložilo, da ugotovljeno zakonsko neskladje odpravi v devetih mesecih – do začetka leta 2012 – in nato v treh mesecih z novim zakonom uskladi še uredbo. Zgodilo se ni nič od zahtevanega.
Ministrica Maja Makovec Brenčič je sicer pripravila osnutek novele zakona, a ta ne ureja ključnega vprašanja – razmejitve med javno službo in tržnimi dejavnostmi. To naj bi uredili šele v novem zakonu, ki pa ga še ni na obzorju. Več kot presenetljivo je zato, da je ministrstvo na vrat na nos, brez javnih napovedi in brez posvetovanja s člani delovne skupine za pripravo novele zakona o visokem šolstvu pripravilo novo uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. »Uredba že po naravi stvari ne more odpraviti ugotovljenega zakonskega neskladja,« nas je ob tem opozoril eden od uglednih poznavalcev ustavnega prava. A kot kaže, ima ministrstvo z uredbo povsem druge namene.
Razlog za novelo napredovanja
Kot pojasnjujejo na MIZŠ, naj bi jo pripravili zato, ker novela zakona ne more urejati financiranja v letošnjem letu, to pa je treba urediti drugače kot doslej. Razlog za to naj bi tičal v tem, da bo po ocenah ministrstva rast stroškov dela v letu 2016 zaradi dogovorjenih sprostitev napredovanj višja od lanske realne rast BDP. Da bi jih lahko izplačali, je bilo treba – tako MIZŠ – z uredbo določiti, da so sredstva za študijsko dejavnost v okviru temeljnega stebra financiranja lahko tudi večja od realne rasti BDP v preteklem letu. Doslej to ni bilo možno, saj so se lahko povečala le za toliko, kot je znašala rast BDP.
Če se sredstva za študijsko dejavnost povečujejo, je to le pozitivno. Zakaj torej tolikšna skrivnostnost? Odgovor se, kot kaže, skriva v drugi določbi. Uredba namreč uvaja tudi merila za delitev proračunskih sredstev po zavodih. Po novem bo tako o višini sredstev soodločalo število vpisanih študentov, pomnoženo s faktorjem glede na ceno posameznega študija (faktorji so zapisani v uredbi), in število diplomantov v preteklem koledarskem letu. To pa pomeni, da se bodo sredstva za študijsko dejavnost na tistih zavodih, kjer število vpisanih ali število diplomantov upada, lahko tudi zmanjšala; uredba določa, da za največ deset odstotkov.
Komu konkretno se bodo sredstva zvišala – po uredbi največ za 15 odstotkov – in komu zmanjšala, naši sogovorniki le ugibajo, saj izračunov še ni oziroma ti niso javni. Načelno pa je uredba po meri tistih študijev oziroma fakultet, kjer je število vpisanih stabilno ali se celo povečuje. To v večji meri velja za velike zavode.
Sporno spreminjanje sredi leta
Za dr. Dušana Lesjaka, nekdanjega državnega sekretarja na izobraževalnem ministrstvu, zdaj pa profesorja na primorski univerzi, je problematično to, da podlago za financiranje študijske dejavnosti spreminjajo sredi leta. Branimir Štrukelj pa se čudi argumentom za sprejem novele. »Sredstva za sproščena napredovanja predvideva že lanski dogovor med sindikati in vlado; izvedbo je mogoče izpeljati neposredno iz tega dogovora.«
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo po razpravi na delovni skupini in pred sprejemom na vladi z vsemi deležniki, ki so financirani iz proračuna, opravili posvet o uresničevanju in učinkih uredbe. Po novelaciji zakona pa bodo pripravili novo uredbo.
