Prebivalci Hrvatinov so zaskrbljeni, ker je njihov kraj že več kot desetletje priljubljeno zbirališče odvisnikov in preprodajalcev prepovedanih drog. Kljub številnim policijskim akcijam droga ostaja del kraja. Na nedavnem zboru krajanov, ki ga je organizirala novoustanovljena civilna iniciativa iz Hrvatinov, so poudarili, da kljub dolgoletnim problemom ni bilo narejenega dovolj, da bi problem rešili. Bojijo se za varnost svojih otrok.
Preprodaja pred vrtcem
Koprski kriminalisti so se v zadnjih letih v Hrvatinih srečali z več preprodajalci drog in še več kupci oziroma odvisniki, ki so prihajali po drogo. V zadnjih šestih letih so koprski policisti na območju krajevne skupnosti Hrvatini obravnavali šest kaznivih dejanj in 16 prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog. Leta 2012 so tudi s pomočjo krajanov ujeli preprodajalca, ki je živel in preprodajal v središču kraja. Prodajno mesto si je zamislil kar ob vrtcu. Več preprodajalcev in odvisnikov se je v past ujelo naslednje leto, ko je skupina policistov za čezmejno kriminaliteto med drugimi razkrinkala dva Hrvatinca, ki sta z drogo dnevno oskrbela tudi do 30 italijanskih odvisnikov. Predsednik krajevne skupnosti Hrvatini Nevij Kavrečič meni, da krajani s policijo zgledno sodelujejo, da pa ta problema nikoli ne bo mogla trajno rešiti. Razlog za večjo izpostavljenost Hrvatinov drogi vidi v sami legi kraja. »Gre za obmejno lego z večjim številom dostopnih poti,« pojasnjuje. Prepričan je, da bo treba več narediti na področju preventive. »Staršev ni doma okrog 10 ur na dan, vsaj del tega časa so otroci sami. V tem času so lahko izpostavljeni ponudnikom drog,« skrbi Kavrečiča. Podobno je z mladimi. »Stanje v družbi za mladino ni ravno obetajoče, saj je služb malo, delovna mesta dolgoročno niso zagotovljena, dohodki ne omogočajo preživljanja družine,« našteva sogovornik.
Obala v vrhu po številu odvisnikov
Hrvatini niso nikakršna izjema, celotna Obala je po številu odvisnikov v slovenskem vrhu. Milan Krek, predstojnik koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, razloge za takšno stanje išče v zgodovini, transportnih poteh, turizmu ter toleranci do odvisnosti na splošno. »Naša regija je bila nekoč obmejna regija, in to ob meji, prek katere je veliko drog potovalo v sosednjo Italijo in tudi Švico. Meje so padle, poti pa so verjetno ostale. In na poteh, kjer se prevaža droga, je vedno nekaj odpade tudi na lokalno prebivalstvo,« pripoveduje. Potem sta tu še koprsko in tržaško pristanišče, prek katerih v Evropo prihajajo droge iz Južne Amerike in drugod. Obala in Slovenija ležita tudi na trgovski poti, po kateri droge potujejo z zahodne obale Evrope proti Moskvi. »K vsemu temu svoje dodaja tudi odnos do alkohola, ki je v Sloveniji zelo priljubljena droga in na Obali del kulture. Poleg tega smo turistična destinacija, kjer je ponudba drog običajno večja,« pravi Krek.
700 odvisnikov na zdravljenju
Po Krekovih informacijah je trenutno na Obali v programe zdravstvenega sistema vključenih okrog 500 odvisnikov. »K temu je treba dodati vsaj še 200 takih, ki iščejo pomoč v nevladnih organizacijah in drugih programih. Seveda pa so to le tisti, ki so zaradi težav z drogami poiskali pomoč. Vseh, ki uporabljajo droge, je veliko več,« pojasnjuje. Na koprski policijski upravi so leta 2014 obravnavali 218 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog in skupno ovadili 278 osumljencev. V sosednji novogoriški upravi so jih ovadili 118 ali več kot polovico manj.
