»Osebna zdravnica mi je napisala napotnico za psihiatra, vendar me nihče ne želi sprejeti. Tudi iz dežurne ambulante na polikliniki so me poslali nazaj na Metelkovo. A tam nimamo več psihiatra, drugi zdravniki v metadonskem centru pa ne želijo pisati receptov za benzodiapezine,« razlaga ljubljanski odvisnik Matej (pravo ime je znano uredništvu), identično zgodbo pa pove tudi njegova prijateljica Ajda.
Stanje počasi postaja nevzdržno, saj njuno usodo delijo številni ljubljanski odvisniki, ki so v letih nekritičnega predpisovanja pomirjeval in uspaval razvili močne odvisnosti od benzodiapezinov. »Nanje sem se navlekel v zaporu v Mariboru. Bil sem že na odmerku štirih miligramov na dan, vendar mi je dnevni odmerek med zdravljenjem uspelo znižati na miligram,« pripoveduje Matej, ki odvisnost od benzodiapezinov in odtegnitvene simptome opisuje kot izjemno močne: »V življenju sem se večkrat sam rešil heroina. Toda benzodiapezinov se je bistveno težje znebiti, krize so izjemno hude, bistveno bolj intenzivne kot na primer pri heroinu.« Med najpogostejšimi odtegnitvenimi simptomi so izjemno velika nervoza, tesnobnost, občutek dušenja, obstaja pa tudi nevarnost epileptičnih napadov.
Namesto k psihiatru k sosedi upokojenki
Predstavnica društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma Eli Zamernik opozarja, da je marsikateri odvisnik od prepovedanih drog postal dodatno odvisen še od benzodiapezinov prav zaradi dolgoletnega zdravniškega predpisovanja pomirjeval in uspaval, zato se ji zdi še dodatno nedopustno, da zdravstveni sistem zdaj ne poskrbi za težave, ki jih je pomagal soustvariti tudi sam.
V Zdravstvenem domu Ljubljana, v okviru katerega deluje tudi metadonski center za odvisnike na Metelkovi, pojasnjujejo, da je psihiater, ki je delal z odvisniki, s prvim marcem dal odpoved. Razlogi za odpoved jim niso znani; na splošno velja, da je delo z odvisniki zelo naporno. Že februarja, ko je tekel odpovedni rok nekdanjega psihiatra, so izvedli razpis za novega strokovnjaka s področja psihiatrije, vendar je bil ta neuspešen. »Psihiatra je izjemno težko pridobiti; tako kot primanjkuje družinskih zdravnikov, primanjkuje tudi psihiatrov,« pojasnjujejo v ljubljanskem zdravstvenem domu.
Po besedah Zamernikove imajo številni ljubljanski odvisniki (več sto jih je) podobne težave kot naša sogovornika. Osebni zdravniki jim ne predpišejo receptov za zdravila, saj imajo takšna navodila od zdaj že nekdanjega psihiatra z Metelkove, drugi psihiatri pa jih zavračajo in ne želijo sprejeti v obravnavo. Zato pričakuje, da bo še bolj zacvetel črni trg s pomirjevali, ki je dejaven že danes.
Matej, ki je do marca na recept dobival antipsihotik kvelux in pomirjevalo xanax, denimo prizna, da ima sam na voljo sosedo, »upokojenko z nizko pokojnino, ki ji zdravnik predpiše, karkoli si zaželi«, od katere lahko kupi pomirjevala in uspavala. Zdravila bodo vedno dostopna na črnem trgu, ljubljanski odvisniki pa pričakujejo, da se bodo kmalu podražila. Ker so odvisniki v kroničnih finančnih težavah, je zato mogoče pričakovati tudi več manjših tatvin in podobnega bagatelnega kriminala.
Tlakovanje poti 20 let nazaj
Tudi vodja Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na ljubljanski psihiatrični kliniki dr. Andrej Kastelic je na mednarodnem kongresu o problematiki drog v Ljubljani spregovoril o omenjeni problematiki: »Ljubljanski center na Metelkovi pokriva okoli 800 ljudi, med katerimi imajo mnogi resne psihične težave. Zdaj, ko ni več psihiatra, je situacija nemogoča, saj jih drugi psihiatri odklanjajo. V nujnih primerih jih zdravimo na psihiatrični kliniki, toda to ni pravi način. Zdravstveni dom Ljubljana in ministrstvo za zdravje opozarjamo in pozivamo, naj zadevo nemudoma uredijo. Prihajamo namreč v situacijo, kakršna je bila pred dvajsetimi leti, ko ljudje niso imeli ustrezne pomoči,« je pred dnevi opozoril Kastelic in dodal, da so uporabniki upravičeno nezadovoljni. Če se stanje ne bo izboljšalo, se boji tudi incidentov in izgredov, po besedah Kastelica pa je odvisnost na splošno težko zdraviti brez vzporedne psihiatrične pomoči.
Zamernikova se z njim strinja le v delu, da so ljudje upravičeno nezadovoljni, ne pa tudi pri načinu reševanja nezavidljive situacije. Prepričana je namreč, da bi morali tudi psihiatrična klinika (torej tudi dr. Kastelic) in mreža centrov za zdravljenje odvisnosti aktivneje reševati problematiko. »Tudi v nekaterih manjših centrih, kjer nimajo rednega psihiatra, nekajkrat na teden dežurajo zdravniki s psihiatrične klinike. Ne vem, zakaj to ni mogoče tudi v Ljubljani,« poudarja Zamernikova, ki v tem vidi vsaj začasno rešitev težav, ki so nastale na Metelkovi.
