Podrobna analiza plač v elektrogospodarstvu kaže, da njihovo gibanje predstavlja eno večjih anomalij slovenske ekonomije. Ta anomalija nas je v približno dveh desetletjih stala nekaj deset, če ne celo sto milijonov evrov.
Še leta 2000 je bila povprečna plača v energetiki le 7,9 odstotka višja od povprečne plače v državi, je razvidno iz analize ministrstva za infrastrukturo z naslovom Plače zaposlenih v družbah elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije v letu 2014. Leta 2008 je razlika med povprečno plačo v državi in povprečno plačo v energetiki znašala že dobrih 35 odstotkov, leta 2014 pa se je zvišala na več kot 50 odstotkov.
Medtem ko se je povprečna plača v Republiki Sloveniji istega leta zvišala za dober odstotek, na 1540 evrov, so delavci, zaposleni v elektrogospodarstvu, v obravnavanem obdobju v povprečju prejeli tri odstotke višjo plačo. Ta je predlani znašala 2404 evre bruto na mesec.
Celotna masa plač v elektrogospodarstvu je leta 2014 znašala 185 milijonov evrov. Po oceni staroste slovenske energetike dr. Mihe Tomšiča, ki je bil v prvi vladi Slovenije minister za energetiko, se je sindikat energetike pred leti o naraščanju plač očitno dobro izpogajal. »Ker ekonomski kazalniki v energetiki niso tako dobri, da bi upravičevali visoke plače, bi se moralo njihovo naraščanje ustaviti,« je dodal.
Po prepričanju zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), ki so se pred dnevi na nas obrnili v anonimnem pismu, so zaradi vodilnih menedžerjev, ki so imeli ključno vlogo pri razvpitem projektu bloka 6, še danes pa so zaposleni v družbi, in večine delavcev v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) povprečne plače visoke. A po podatkih iz uvodoma omenjene analize ministrstva za infrastrukturo ni ravno tako.
Od skupno 6415 v povprečju zaposlenih v energetiki leta 2014 je imelo individualno pogodbo sklenjeno 2,19 odstotka oziroma 141 delavcev. Ti so leta 2014 v povprečju prejemali 7501 evro plače, kar je bilo sicer 3,7 odstotka manj kot leto pred tem. Skupna masa plač zaposlenih z individualno pogodbo pa je leta 2014 znašala 12,7 milijona oziroma 6,9 odstotka celotne mase plač v elektrogospodarstvu. Pri tem velja opozoriti, da najbolje plačani zaposleni v zadnjih nekaj letih prejemajo občutno višje plače ravno na račun visokih povprečnih plač v elektrogospodarstvu. Na podlagi tako imenovanega Lahovnikovega zakona lahko namreč najvišja plača v družbah v državni lasti znaša petkratnik povprečne bruto plače v družbi. Če bi bile povprečne plače nižje, vodilni ne bi bili upravičeni do izplačevanja plač, ki jih prejemajo danes, posledično pa bi bile plače vseh belih ovratnikov na nižjih ravneh nižje.
Kaj je razlog za hitro rast plač?
Zastavlja se vprašanje, zakaj se je razlika med povprečnimi plačami v energetiki in povprečnimi plačami v Sloveniji od leta 2000 do 2014 zvišala za več kot 40 odstotnih točk. Na to vprašanje na Energetski zbornici Slovenije (EZS), kjer se od lanskega septembra s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) pogajajo o spremembi kolektivne pogodbe v elektrogospodarstvu, niso odgovorili. Konkretnega odgovora nismo prejeli niti od vodje pogajalske skupine SDE za pogajanja o spremembah kolektivne pogodbe Valterja Vodopivca: »Za komentiranje podatkov o razlogih za gibanje povprečnih plač v Sloveniji nisem pristojen. O povprečnih plačah v elektrogospodarstvu pa lahko zagotovim, da so se za zaposlene v elektrogospodarstvu, za katere velja kolektivna pogodba dejavnosti, usklajevale v skladu z veljavnimi kolektivnimi pogodbami.«
Zakaj plače rastejo hitreje?
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, so pojasnili, da je v tarifni prilogi kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije iz leta 1996 vključeno določilo, po katerem se izhodiščne plače vsake tri mesece povečujejo za naslednje tromesečje za 85 odstotkov rasti cen na drobno v zadnjem tromesečju (od uveljavitve indeksa rasti cen življenjskih potrebščin se uporablja ta indeks). Ker se plače znotraj posameznega koledarskega leta večkrat usklajujejo, to pomeni, da se plače zvišujejo bolj, kot če bi se z inflacijo usklajevale le enkrat na leto. Po kolektivni pogodbi so delavci elektrogospodarstva upravičeni še do dodatkov k plači, in sicer: na delovno dobo, za manj ugoden delovni čas, za posebne delovne pogoje in za individualno uspešnost, so povedali na ministrstvu za infrastrukturo. Dodali so, da so višje plače v energetiki tudi posledica višje izobrazbene strukture zaposlenih v družbah.
Kakšna so pogajalska izhodišča EZS, ki je prevzel reprezentativno delodajalsko funkcijo pri sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti v energetskem sektorju, direktor EZS ni razkril, ker da je pogajalska skupina trenutno v fazi pogajanj, razkritje podatkov pa bi lahko oslabilo pogajalska izhodišča. Podatkov ni želel razkriti niti Vodopivec. Pojasnil pa je, da pogajanja z EZS tečejo korektno, pri čemer so zdaj, ko poteka stavka, nekatere že dogovorjene termine za pogajanja v dogovoru med obema pogajalskima skupinama zamrznili. Zaključek pogajanj je predviden letos.
