Izhodiščno vprašanje projekta DriveGreen (Zelena vožnja), ki je združil antropologe, etnologe, inženirje elektrotehnike in strokovnjake za telematiko, je bilo, kako spodbuditi ljudi, da bi zmanjšali izpuste, ki nastanejo pri prevozu z osebnimi vozili. Zato so iskanje nove rešitve za spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestih začeli z idejo o mobilni aplikaciji, ki bi voznike opozarjala, naj vozijo z manjšo porabo goriva in manj izpusti toplogrednih plinov. Toda uporaba mobilnih telefonov med vožnjo? Kmalu so ugotovili, da to ni dobra ideja, pa tudi, da imajo tovrstne aplikacije kratkotrajen učinek.
Takrat so pozornost usmerili k bistvenemu vprašanju, kako ljudi spodbuditi, da bi se manj vozili z avtomobilom in več gibali – peš, s kolesom ali z javnim prometom. »Ljudje smo zelo čudni. Sedemo v avto, se odpeljemo v bližnjo trgovino, nakupimo, spet sedemo v avto, se odpeljemo na fitnes, plačamo za to, da lahko tečemo, dvigujemo uteži, znova sedemo v avto in se odpeljemo domov,« je uvodoma razložil antropolog dr. Dan Podjed, ki je na lastnem primeru ugotovil, da potrebujemo ogledalo, v katerem zvečer vidimo, kako (malo) smo se gibali čez dan.
Avtomobilisti poraženci
Pojmi podnebje, planet, globalna skupnost in toplogredni plini so po ugotovitvah strokovnjakov za ljudi preveč abstraktni. To, kar se dogaja z našim planetom, večine ne gane na osebni in lokalni ravni. »Boljša motivacija za spreminjanje navad so podatki o tem, kako malo se gibljemo,« je poudaril dr. Podjed in navedel grozljiv podatek, da naj bi nam vsaka presedena ura po 25. letu skrajšala življenje za enajst minut. Prav tako je skrb zbujajoč podatek, da slovenski enajstletniki med tednom sedijo vsak dan več kot devet ur. »Spreminjamo se v sedentarne dvonožce. Večino budnega časa presedimo in to vpliva tudi na naše zdravje. Ne le da pridobivamo kilograme, ampak tudi bolečine in bolezni, ki jih naši predniki niso poznali,« je pojasnil sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki v projektu sodeluje z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko in podjetjem CVS Mobile.
Torej ne ozaveščanje o vplivih prometa na okolje, ampak zdravje in gibanje sta boljše motivacijsko sredstvo za spreminjanje navad. Interdisciplinarna skupina v projektu, ki ga sofinancira republiška agencija za raziskovalno dejavnost, se je zato z globalne preusmerila na lokalno raven, s katero se ljudje čutimo bolj povezane. Naredili so mobilno aplikacijo za pametne telefone z imenom 1, 2, 3. Ta uporabniku pokaže, koliko je v zadnjem dnevu, tednu, mesecu in letu hodil, tekel, kolesaril, uporabljal javni prevoz in se vozil z avtomobilom. »Vožnja z avtomobilom seveda ni nagrajena. Tisti na vrhu je poraženec, pri vseh drugih kategorijah pa je obratno,« je v šaljivem tonu poudaril dr. Podjed.
Mesto proti slavnim
Ker ljudi poleg osebnih dosežkov motivira tudi uvrstitev pod povprečje ali nad njim, bo aplikacija vsakemu uporabniku prikazovala ljubljansko povprečje po posameznih elementih. Skrbno bo beležila zgodovino. »Če vidimo, da smo vedno slabši, ali če opazimo, da smo vedno boljši, nas to prav tako premakne,« je pristavil dr. Podjed. Mogoče bo sodelovati tudi na imenski lestvici, ves čas pa bodo strokovnjaki dodajali nove izzive in značke, ki jih bodo uporabniki zbirali s svojo aktivnostjo.
Ne gre za revolucionarno merjenje osebnih športnih dosežkov, ima pa ta aplikacija eno veliko posebnost. »Skupinske akcije spodbujajo sodelovanje, solidarnost, zavedanje, da pri napredku nismo sami. Vemo, da lahko skupaj lažje nekaj spremenimo,« je dodal dr. Podjed. Nekajkrat na leto bodo pritegnili tudi javne osebnosti, da se bodo pomerile z Ljubljančani. Denimo, prebivalci Ljubljane bodo tekmovali proti članom znane glasbene skupine v kolesarjenju. In če bo povprečje višje od povprečja skupine, bo morala ta odigrati dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo lahko šel za izboljšave mestnega prometa.
Trenutno aplikacijo, ki bo delovala le do končnih postaj mestnih avtobusov, že testira skupina uporabnikov, lastnikom mobilnih telefonov z operacijskim sistemom android pa bo brezplačno na voljo septembra.
